O papeževem domnevnem pri krivanju hudih in številnih primerov pedofilije v Cerkvi dvigajo glas tudi v Nemčiji. Predsednik vatikanskega sodišča kljub temu opozarja, da ima papež kot šef suverene države enake pravice kot vsi drugi šefi držav. Za zločine duhovnikov so pravno od govorni njihovi škofje, nikakor pa ne papež.

"Takoj ko bo stopil izza vatikanskega zidu, bi morali bivšega vodjo inkvizicije aretirati in mu soditi na civilnem, ne pa ekleziastičnem sodišču," je pred nekaj dnevi v svojem blogu zapisal avtor Prevare Boga. Čeprav se je Richard Dawkins pridružil tistim, ki menijo, da je Benedikt XVI. odgovoren za prikrivanje spolnih zlorab otrok v Cerkvi, je avtor znane knjige, v kateri polemizira z Bogom, skeptičen do možnosti, da se bo papež nekega dne moral zagovarjati pred sodiščem.

Eden najbolj vnetih podpornikov te zahteve je Jeffrey Anderson, branilec mnogih ameriških žrtev spolni zlorab. Ameriško katoliško cerkev je s tožbami prisilil, da je bivšim žrtvam že izplačala nekaj deset milijonov dolarjev odškodnine. Vendar pa ne gre za denar, pravi Anderson, ki je New York Timesu posredoval dokumentacijo v zvezi z duhovnikom Murphyjem, ki je zlorabil 200 otrok. "Prišel sem do sklepa, da je problem lasten klerikalni kulturi in da je počelo problemov (spolne zlorabe otrok, op. p.) v Združenih državah v Rimu," pravi Anderson. Poročali smo že, da je New York Times obtožil prefekta Ratzingerja, da je Murphyjeve zločine prikrival. "Dokler se ne bodo spremenili oni, problema ne bo mogoče odpraviti," sklene 62-letni Anderson, ki se je pred leti med zdravljenjem svojega alkoholizma ponovno oprijel vere.

Papeževe pravice

Papeža bi pred sodišče radi priklicali tudi v Kentuckyju. Kot je pred dnevi poročala ameriška agencija AP, so leta 2004 na tamkajšnjem sodišču proti Vatikanu vložile tožbo tri žrtve spolnih zlorab. O papeževem domnevnemu prikrivanju hudih in številnih primerov pedofilije v Cerkvi dvigajo glas tudi v Nemčiji.

Papeža Ratzingerja pred obtožbami NYT brani kardinal William Joseph Levada, zdajšnji prefekt Kongregacije za nauk vere, ki je časopis obtožil poneverb in laži. Tudi drugi kardinali rimske kurije v teh dneh papežu izražajo podporo in trdijo, da je znana Ratzingerjeva okrožnica škofom iz leta 2001 prelomnica in da je boj proti pedofiliji v vrstah duhovnikov postal neizprosen, potem ko je Ratzinger leta 2005 postal papež.

Proti možnosti, da bi papeža zaslišali pred sodiščem, se je izrekel Giuseppe Della Tore, predsednik vatikanskega sodišča. "Papež je šef suverene države in ima enake pravice kot vsi drugi šefi držav," je v nekem intervjuju dejal Della Torre, ki meni, da ameriška sodišča pozabljajo na imuniteto poglavarja svetega sedeža. "Ali lahko italijansko sodišče zahteva, da bi kraljico Elizabeto II. ali pa predsednika Obamo zaslišalo med nekim procesom?" se sprašuje Della Torre, ki opozarja, da so za zločine duhovnikov pravno odgovorni njihovi škofje, nikakor pa ne papež. In to kljub tako imenovanemu Petrovemu primatu. "Škofje niso papeževi uslužbenci, Cerkev ni neke vrste multinacionalka," poudarja Della Torre.

Toda polemike v zvezi s papežem ne potihnejo kljub obsodbam pedofilije in poskusom pojasnitev. Vprašanje, ki se postavlja, je, kaj sta Cerkev in njen poglavar dejansko pripravljena in sposobna storiti za to, da se zločini spolnih zlorab ne bodo ponovili? Mnogi katoliki zahtevajo čistko v Cerkvi. Če uporabimo zgolj uradne podatke o duhovniških pedofilih, bi morala Cerkev iz svojih vrst izključiti približno dvajset tisoč duhovnikov. Benedikt XVI. v svojem pismu irskim katolikom pa kljub ostrim obsodbam gnusnih zločinov omenja zgolj prevzgojo in pazljivejše rekrutiranje duhovništva. Toda če razumemo impulze, ki prihajajo iz vrst katolikov, sta med njimi jeza in gnev še vedno velika. Od papeža zahtevajo nekaj, kar bi omogočilo katarzo. Mnogi zahtevajo ukinitev celibata in druge reforme Cerkve.