Spomladansko smuko imamo Slovenci radi. Takrat na smučiščih ni takšne gneče, dnevi so toplejši in daljši, največji divjaki pa so doze adrenalina tudi porabili v preteklih tednih in mesecih. Najbolj delaven marec so v zadnjih letih žičničarji zabeležili leta 2006, kažejo podatki statističnega urada. Če seštejemo vse obratovalne dneve vseh žičnic pri nas, se je ta številka povzpela kar na 3153. Za primerjavo - lanskega marca je vsota obratovalnih dni vseh žičnic znašala 2410. Tudi april leta 2006 izstopa - za vse žičnice skupaj so našteli kar 947 obratovalnih dni, leto prej so jih aprila na primer našteli le 470. Torej številke zelo nihajo, odvisno od vremena in razmer.

Vremenske razmere seveda najbolj vplivajo na obratovanje sedežnic in vlečnic. Najbolj delaven april so imeli tudi na vlečnicah leta 2006, ko so skupaj našteli 435 obratovalnih dni, leto prej pa le 116. Tudi majska smuka je leta 2006 trajala najdlje, vlečnice so delovale skupaj 11 dni, leto pred tem pa maja sploh niso obratovale.

Najbolj priljubljene žičniške naprave med uporabniki pri nas so po besedah Antolinca sedežnice. Te so v zadnjem desetletju, ko se žičniška infrastruktura intenzivno prenavlja, začele tudi po številu izrinjati vlečnice. "Sedežnice so bolj udobne. Smučar je na njih prost in se lahko odpočije. Mnoge so tudi ogrevane in imajo zaščito pred vetrom, tako da je prevoz z njimi lahko prijeten tudi v slabših vremenskih razmerah."

Katere žičniške naprave pa so najbolj varne? "To je relativno," meni naš sogovornik. "Varne so vse, ki imajo dovoljenje za obratovanje. Načeloma velja - bolj nova ko je naprava, varnejša je." Po njegovem se torej s prenovo infrastrukture v zadnjih desetih letih posledično izboljšuje tudi varnost slovenskih žičnic in prav varnost je seveda na prvem mestu.

Najmanj so od vremenskih razmer odvisne nihalke in kabinske žičnice, pravi naš sogovornik, saj pogosto obratujejo vse leto. "Prizadevamo si, da bi tople mesece po prometu izenačili z zimskimi," o žičniškem prometu med poletjem pravi Antolinc. Spomladi, poleti in jeseni prevoze z žičnicami ponujajo predvsem v povezavi s pohodništvom in kolesarjenjem. To pa je tudi čas za redne preglede in servis naprav.

Po številu prepeljanih potnikov v zimskih mesecih (šteje vsak posamezen prevoz) se promet najbolj spreminja decembra. Leta 2005 se je decembra z vsemi žičnicami peljalo največ potnikov - zabeležili so kar 4,692.000 potnikov, leto kasneje pa le 1,295.000 potnikov. Pa tudi lanski december se ne uvršča med najboljše - z žičnicami se je povzpelo 1,710.000 potnikov. Razlog za to je pozni začetek sezone zaradi pomanjkanja snega, pravi Antolinc.

Prav decembra vsako leto na smučiščih zabeležijo prvi množični obisk, in sicer tradicionalno med božično-novoletnimi prazniki. Gneča je prav tako pričakovano tudi med zimskimi počitnicami, najmanj pa je je po besedah sogovornika prvega januarja.

Za odhod na smučišče pa marsikomu ne zadošča podatek o debelini snežne odeje na belih strminah. "Opažamo, da je obisk smučišč večji, če je sneg tudi v nižinah, v mestih. Če ga ni, ljudje ne občutijo tistega pravega zimskega vzdušja," opozarja Antolinc. Torej misel na smučanje ljudem sproži tudi "stanje stvari" v naravi, pogled skozi okno itd.

Kako pa je na obisk smučišč in prevoze z žičnicami vplivala kriza? "Pozitivno," presenetljivo odgovarja naš sogovornik. Optimizem ima svojo logično utemeljitev, svoje razloge in zato tudi svoje razumljive pozitivne efekte. Cene žičniških prevozov so znižali in po besedah Antolinca so se zato mnogi Slovenci, ki bi se sicer odpravili na smuko v tujino, odločali za obisk slovenskih smučišč. "V vsej lanski sezoni smo na smučiščih zabeležili 1,6 milijona obiskovalcev, letos pa smo to številko kljub poznemu začetku sezone dosegli že v prvih dveh mesecih," je zadovoljen Antolinc.