Marčevska norost se je rodila z zvezni državi Illinois. Vsakoletni turnir visokošolskih košarkarskih moštev, ki so ga sponzorirale visokošolske zveze v Illinoisu, je v poznih tridesetih letih iz majhnega športnega dogodka, ki so ga prvič priredili leta 1908, prerasel v državno tekmovanje, na katerem je sodelovalo več kot devetsto šol. Skupina najboljših šestnajstih moštev je vsako leto nastopala na sklepnem turnirju, imenovanem Sweet Sixteen, pred razprodano dvorano Univerze v Illinoisu. V času, ko še ni bilo televizijskih sprejemnikov, preden je visokošolska košarka postala eden najbolj priljubljenih športov onkraj Atlantika in preden so profesionalne lige s svojimi moštvi pustile pečat v največjih mestih v ZDA, je visokošolska košarka v Lincolnovi deželi že dosegla epidemične razsežnosti.

Henry V. Porter, pomočnik izvršnega direktorja visokošolskih zvez v Illinoisu, je bil nad fenomenom tako navdušen, da je v njegovo čast napisal esej, ki ga je naslovil March Madness in je izšel leta 1939 v uradnem časopisu visokošolskih zvez Illinois Interscholastic. Izraz se je nato močno prijel med novinarji, ki so ga začeli uporabljati v svojih člankih. V zlati dobi turnirja Sweet Sixteen v štiridesetih in petdesetih letih je "march madness" postal priljubljen izraz za ta športni dogodek. To je bila era nekaj najbolj legendarnih moštev Illinoisa. Leta 1944 je turnir osvojilo moštvo Taylorville, s tem da niso klonili niti enkrat, Mt. Vernon pa je naslov prvaka osvojil dvakrat zapored, in sicer leta 1949 in 1950. Toda le en uspeh je šel v zgodovino kot največji: leta 1952 se je na vrh povzpela šola Hebron, ki jo je obiskovalo le 99 študentov.

Turnir visokošolskih zvez v Illinoisu se je z leti večal in razvijal. Leta 1963 se je preselil v ogromno dvorano Assembly Hall. Prav tistega leta so bili navijači priča najbolj razburljivemu zaključku finala v zgodovini, ko je rezerva Anthony Smedley s košem ob zvoku sirene prinesel zmago Chicagu Carver proti Centralii. Marčevska norost se je še naprej razvijala. V začetku leta 1973 je visokošolska zveza Illinoisa izraz začela tudi uradno uporabljati v biltenih in na navijaških rekvizitih. Leta 1977 je zveza pooblastila legendarnega čikaškega novinarja Jima Enrighta, da je napisal uradni zgodovinski razvoj turnirja, ki je izšel pod naslovom March Madness: The Story of High School Basketball in Illinois. S tehnološkim razvojem sta naknadno leta 1989 izšli tudi videokaseta in knjiga z naslovom March Madness: The Official Video History of the IHSA Basketball Tournament. V tem obdobju je visokošolska zveza Illinoisa dobila tudi uradno pooblastilo za uporabo blagovne znamke March Madness. Duh marčevske norosti se je širil po ZDA. Druge družbe in organizacije so od zveze dobile dovoljenje za uporabo izraza, med drugim tudi državna visokošolska športna organizacija (NCAA).

Danes je marčevska norost znana po vsem svetu. Štiriinšestdeset univerzitetnih moštev se uvrsti v prvi krog sklepnega tekmovanja, ki se začne sredi marca. Moštva razvrstijo v štiri regije, nakar se med seboj pomerijo na izpadanje, in sicer le na eno zmago, dokler ne ostanejo le še zmagovalci posamezne regije, in ti se nato pomerijo na sklepnem turnirju četverice. Ta je, zanimivo, vedno v začetku aprila in ne v marcu. Letos je organizacija pripadla Indianapolisu, med seboj pa se bosta v prvem polfinalu pomerili univerzitetni moštvi Michigan State in Butler, v drugem pa West Virginia in Duke.