Kakšne naj bi bile te sistemske rešitve, premier ni želel razkriti. Dejal je le, da bodo težave rešili transparentno, tako da bodo "vsem dali enake možnosti za uspeh". Argumentov, da ne bi ukrepali, ni, še zlasti naj bi poskrbeli za delavce, ki bodo izgubili službo.

Po tem, ko so bili vsi dosedanji ukrepi vlade usmerjenji predvsem v reševanje bank - za enega takšnih ukrepov se je zdaj izkazala tudi jamstvena shema za posojila podjetjem - premier zdaj torej napoveduje še reševanje posameznih panog. A prav gradbeništvo je tisto, ki bo državo že zaradi doslej sprejetih ukrepov drago stalo. Gradis Celje, MTB in Stavbar so samo prva podjetja, za katera je država jamčila pri najemanju posojil, v teh dneh pa so zanje stekli insolventni postopki. Kolikšna bo izguba države oziroma davkoplačevalcev, na ministrstvu za finance ne razkrivajo, saj doslej še niso prejeli nobene zahteve za unovčenje jamstva. A nekaj je že jasno - banke, ki so se pri nekaterih posojilih otresle tudi do 50 odstotkov tveganja, da bi posojilo propadlo, zagotovo ne bodo oklevale pri unovčenju teh jamstev.

Odgovornost za to, da so podjetja, ki so že mesece v likvidnostnih težavah, še v začetku letošnjega leta prejemala posojila z državnim jamstvom, si finančno ministrstvo in SID banka, ki izvaja jamstveno shemo, podajata. Na ministrstvu pod vodstvom Franca Križaniča pojasnjujejo, da je sezname podjetij potrjevala SID banka. Na SID banki, ki jo vodi Sibil Svilan, pa zatrjujejo, da so sledili le črki zakona. Ta namreč natančno določa, pod kakšnimi pogoji lahko banka podjetju odobri posojilo po tej shemi.

Ob tem velja spomniti na dileme, ki so se pojavljale ob sprejemanju jamstvene sheme, namreč da bo rezultat sheme sanacija bančnih bilanc. Po zadnjih dostopnih podatkih so od skupaj 531 milijonov evrov odobrenih posojil podjetjem na podlagi državnih jamstev banke namenile družbam nižje bonitetne ocene C 90,8 milijona evrov oziroma 17 odstotkov vseh odobrenih posojil. Delež je precej večji, kot sicer znaša delež terjatev bank do podjetij bonitetne ocene C.

Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete poudarja, da bi država morala v gradbeno-nepremičninski panogi, ki jo pretresajo stečaji in plačilna nedisciplina, zgolj zagotavljati pravni red in da procesi tečejo hitro ter učinkovito, saj bi s tem pripomogla hitrejše čiščenje trga. "Problem, ki se pojavlja, je, da prisilne poravnave pri posameznih podjetjih pogosto spodbudijo prisilne poravnave tudi pri tistih njihovih konkurentih, ki bi se morda lahko prisilni poravnavi izognili. Vendar pa podjetja, ki končajo prisilno poravnavo, predstavljajo v današnjih razmerah neke vrste nelojalno konkurenco tistim, ki se še z zadnjimi silami držijo nad vodo," pravi.

katja.svensek@dnevnik.sibarbara.hren@dnevnik.si