V pismu, ki ga je včeraj prejela tiskovna agencija Associated Press, losangeleškemu sodišču pa ga je predal eden izmed tožnikov, je zapisano, da so pedofili „kače“, ki bi morali biti izobčeni. S tem pa hkrati dokazuje, da je bil Vatikan seznanjem z dogajanjem.

Fitzgerald je prejšnje leto postal znan predvsem po poročanju medijev, ki so objavili, da je razmišljal o nakupu otoka, na katerega bi namestili duhovnike, ki so spolno zlorabljali otroke. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja je na manjši otok v Karibih poslal dva člana svoje cerkve. Za otok je nameraval odšteti okoli 5000 dolarjev, vendar je oblikovanje „komune“ preprečil nadrejeni škof.

Fitzgerlad je pismo začel z zahvalo papežu za avdienco, nato pa je nadaljeval z razčlenjevanjem problema duhovnikov, ki imajo „nenormalna in homoseksualna nagnjenja“. Dodal je še, da ti duhovniki potrebujejo psihološko svetovanje in da bi jih bilo nevarno obdržati v cerkvi.

„Osebno ne podpiram vrnitev takšnih duhovnikov, ki so zakrivili grehe zoper mlade, na delo. Iskreno predlagam, da jih izobčimo in njihove zločine prepustimo civilni oblasti,“ je še dodal Fitzgerlad.

V pismu je Fitzgerald še poudaril, da je premeščanje takšnih duhovnikov pogubna praksa.

Pet let po smrti pedofilski škandali mečejo senco na Janeza Pavla II.

Na papeža Janeza Pavla II., za katerega so verniki po smrti zahtevali takojšnjo razglasitev za svetnika, pet let po njegovi smrti mečejo senco pedofilski škandali oz. njegovo neukrepanje glede spolnih zlorab v Cerkvi. Verniki se bodo obletnice smrti priljubljenega papeža spomnili tudi letos.

Janez Pavel II. je umrl 2. aprila 2005 po dolgotrajnem boju s Parkinsonovo boleznijo, star 84 let. Slovesno mašo ob obletnici njegove smrti so v Vatikanu letos pripravili prej, saj 2. april sovpada z velikim petkom, edinim dnevom v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše.

Poljaki pa se bodo svojega rojaka spomnili s filmi o njegovem življenju, ki jih bodo v petek prikazovali v Varšavi. Ob tem bodo nekateri, ki so pokojnega papeža poznali, pripovedovali o njegovem boju z boleznijo. Zvečer pa bodo verniki na križevem potu v središču Varšave častili križ, ki ga je Janez Pavel II. nosil ob svojem zadnjem križevem potu.

Verniki so po smrti Janeza Pavla II. zahtevali, naj ga Katoliška cerkev takoj razglasi za svetnika. Njegov naslednik, papež Benedikt XVI., je postopek za njegovo beatifikacijo sprožil 28. junija 2005, ne da bi upošteval minimalno petletno čakalno dobo po smrti.

Vendar se je zapletlo že pri razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega, ki je korak na poti do svetništva. 46-letna redovnica Marie Simon-Pierre, ki naj bi čudežno ozdravela ob njegovem posredovanju, je po pisanju poljskega časnika Rzeczpospolita namreč spet zbolela za Parkinsonovo boleznijo. Posredovanje pri ozdravitvi redovnice je doslej veljalo za glavni dokaz papeževe blaženosti. Da bi ga razglasili za svetnika, pa bi papež "potreboval" dva čudeža.

Pokojni papež je bil med verniki izredno priljubljen, v zadnjem času pa nanj mečejo senco pedofilski škandali, ki pretresajo Cerkev. Med drugim mu ni v prid nedavno razkritje, da ni ukrepal proti duhovnikom, ki so spolno zlorabljali otroke. Številne zlorabe, med drugim v ZDA, na Irskem in v Nemčiji, ki na dan prihajajo tudi danes, so se zgodile ravno med njegovim 26-letnim papeževanjem.

Pedofilske težave sedanjega papeža

Mediji so tudi poročali, da Janez Pavel II. leta 1996 ni hotel sankcionirati ameriškega duhovnika Lawrenca Murphyja, obtoženega posilstva 200 gluhih otrok med letoma 1950 in 1974. Po pisanju New York Timesa so predstavniki Vatikana - vključno s sedanjim papežem, takratnim kardinalom Josephom Ratzingerjem, ki je med letoma 1981 in 2005 vodil kongregacijo za doktrino vere - za zlorabe vedeli, a niso ukrepali. Vatikan te navedbe odločno zavrača.

Prav pedofilski škandali so v zadnjem času največja težava, s katero se ukvarja naslednik Janeza Pavla II. Škandali so namreč močno pretresli Cerkev, omajali njeno moralno avtoriteto in zaupanje ljudi vanjo, sedanji papež pa je celo tarča številnih pozivov k odstopu. Po navedbah strokovnjakov se Cerkev sooča z zgodovinsko krizo, do kakršne pride le enkrat na sto let.

V luči škandalov zaradi spolnih zlorab, ki pretresajo Cerkev na Irskem, v Avstriji, Švici, na Nizozemskem in tudi v rodni Nemčiji papeža Benedikta XVI., je bila med drugim postavljena pod vprašaj zahteva po celibatu za katoliške duhovnike. A papež zavezo k celibatu brani kot "znak popolne vdanosti" in "čiste predanosti Gospodu".

Benedikt XVI. v skladu s pričakovanji analitikov, ki so pred petimi leti napovedovali, da bo Cerkev vodil z nekoliko tršo roko kot njegov predhodnik, sicer ohranja tudi nekatera stališča, ki jih je zagovarjal Janez Pavel II. Tako recimo vztraja pri tem, da Cerkev ne odobrava kondomov kot sredstva za boj proti aidsu.

Sedanjega papeža bi sicer lahko označili kot "manj ljudskega" od njegovega predhodnika. Tako precej manj potuje po svetu, upočasnil je tudi trend novih beatifikacij in razglasitev novih svetnikov.