NKBM se za udeležbo ni odločila, tako da obstaja možnost, da bo državna NLB poskrbela kar za polovico od načrtovanih 150 milijonov evrov. V Grepu so glede prihodnosti projekta optimistični, manj optimistični pa so nekateri sogovorniki. »Prav včeraj so bili objavljeni podatki o prihodkih od maloprodaje v februarju, ki so nižji od od lanskega primerljivega obdobja, nižji so tudi od meseca prej,« pravi eden od njih, ki pa ni želel biti imenovan.

Kljub napovedim, da bo konzorcij domačih in tujih bank pod vodstvom NLB do konca meseca odločal o prošnji podjetja Grep (sestavljajo ga družbe Gradis G, Energoplan, Supernova in MTK Immobilienentwicklung) za posojilo za dokončanje gradnje trgovskega središča ob športnem parku v ljubljanskih Stožicah, odločitve še ni.

Po neuradnih informacijah so rok za sklenitev pogodbe o posojilu prestavili na sredino aprila. Gre za 150-milijonsko posojilo, potrebno za dograditev objekta, ki bo stal ob novem stadionu, katerega dokončanje je njegov največji politični podpornik, ljubljanski župan Zoran Janković, napovedal za konec junija. Trgovsko središče bo začelo obratovati jeseni prihodnjega leta.

Bančni konzorcij vodi NLB

O posojilu bo odločal kreditni odbor bančnega konzorcija, ki ga oblikuje in vodi Nova Ljubljanska banka, o tem, katere banke ga še tvorijo, pa v NLB ne odgovarjajo. Po naših podatkih so v konzorciju Abanka Vipa, banka Sid, Gorenjska banka, Banka Celje in Banka Koper, medtem ko v Unicreditu še razmišljajo o morebitni priključitvi tej skupini. Na vprašanje, kaj bo, če jim bančni konzorcij posojila ne bo odobril, v Grepu ne želijo odgovarjati, pravijo le, da plan B ni potreben. "Plan B smo izdelali, ko se je poslovila Delta, odtlej gre vse po načrtih," pravijo in dodajajo, da so glede izvedljivosti projekta optimisti in da bo po njihovih ocenah načrtovano posojilo zadostovalo za dokončanje projekta. Zavarovano bo s hipoteko na trgovsko središče.

Še pred podpisom pogodbe o posojilu bodo prihodnji teden podpisovali pogodbe o najemu trgovskih prostorov, za katere so že dogovorjene podrobnosti o oddaji približno tretjine. V trgovskem središču bo na voljo približno 70.000 kvadratnih metrov trgovskih površin, s potekom oddajanja pa so v Grepu zadovoljni. Za trgovinski del projekta skrbi avstrijski partner Supernova, ki je v lastništvo Grepa vstopil po Deltinem slovesu. Izračun kaže, da bi ob ceni 20 evrov za kvadratni meter trgovske površine in ob tem, da bo imelo trgovsko središče 70.000 kvadratnih metrov, iz tega naslova na leto ustvarili dobrih 16 milijonov evrov prihodka, s čimer bi si zagotovili denar za odplačevanje posojila.

"Dobili smo dva resnično močna trgovca, ki bosta funkcionirala kot generatorja obiska in posledično kot tista, na katera se bodo "lepili" manjši," je včeraj povedal sogovornik, ki ni želel biti imenovan.

Dvomi o rentabilnosti?

Glede na splošni ekonomski položaj pa je veliko vprašanje, ali bo trgovsko središče na objektu sploh donosno. V Mercatorju, ki naj bi bil največji najemnik trgovskega centra v Stožicah, tega za zdaj ne želijo komentirati, nekateri finančni strokovnjaki pa so prepričani, da se bo to težko zgodilo. "Statistični urad Republike Slovenije je prav včeraj objavil najnovejše podatke o realnih prihodkih od maloprodaje. Ta je bila letos februarja nižja kot lani v istem obdobju in nižja tudi od letošnjega januarja. Kupna moč prebivalstva torej v obdobju recesije očitno pada. Če k temu dodamo še dejstvo, da stadion in v njem predvideno trgovsko središče le en sam izvoz na obvoznici loči od največjega nakupovalnega središča v Evropi, je težko verjeti, da bo novi trgovski center kdaj resnično zaživel," nam je zaupal eden od tistih, ki ne želijo biti imenovani. Ob tem kot primer navaja gradnjo enega največjih trgovskih središč v Zagrebu na Hrvaškem. "Tam se je zgodilo podobno. Center ni zaživel, zato so najemniki prostorov že pritisnili na lastnika, naj zniža cene najemnin, poleg tega pa so predlagali spremembo odpiralnega časa z 9. na 10. uro, ker v tem času prometa tako rekoč ni bilo," pravi naš sogovornik.