Nam lahko za začetek opišete svetovno prvenstvo v razredu MX3?

S SP bomo začeli ta konec tedna na Portugalskem. Na sporedu je 14 dirk, ki so po vsej Evropi, medtem ko je ena tudi v Argentini. Prvenstvo traja do konca septembra, največ dirk pa je razpotegnjenih čez poletje. Dirkači prihajajo večinoma iz Evrope, nekaj jih je pa tudi od drugod. Na zadnji dirki je bil denimo en motokrosist iz Čila. V prvenstvu sodeluje od 30 do 40 tekmovalcev.

Kakšni so vaši letošnji cilji?

Želim si izboljšati lanski rezultat, ko sem bil v skupnem seštevku šesti. Drugače je osnovno vodilo povsem preprosto - biti čim višje. Če bi bil med najboljšimi petimi na vsaki dirki, bi bilo zelo lepo.

V preteklosti ste imeli kar nekaj težav s poškodbami.

Lansko leto sem na srečo odpeljal brez večjih zdravstvenih težav, a sem imel zato predlani in še prej kar nekaj poškodb, zaradi katerih sem zelo malo dirkal.

Katere pa so najpogostejše poškodbe, ki jih dirkači utrpite pri motokrosu?

Najpogostejše so zlomljene ključnice, kar sem tudi sam utrpel in imam še vedno "vgrajeno" ploščico. Pogosto se poškodujejo kolenske vezi, gležnji, zapestja, sam sem tudi že imel lomljen gleženj… Včasih pri padcih pride še do , ko pri padcu pritisneš s telesom na kaj trdega, redki pa niso niti pretresi možganov.

Pri motokrosu so zelo pomembne dobre gume in dobri amortizerji.

Če bi imel recimo motor s 60 konjskimi močmi, še vedno ne bi mogel doseči ničesar brez dobrih gum in amortizerjev. Da si čim bolj v stiku s samim terenom potrebuješ dobre amortizerje, gume pa poskrbijo za pravi "grif" in za to, da lahko hitro pospešiš iz ovinka.

Kaj je na dirki pomembnejše - dober motor ali znanje dirkača?

Talent, znanje in občutek voznika so zelo pomembni, a kot že rečeno: brez dobrega motorja, ki zdrži do konca dirke, ter brez gum in amortizerjev ni nič in ti tudi super znanje ne pomaga. Torej je razmerje kar 50:50, ker na koncu je še vedno motor tisti, ki te pripelje do cilja.

S profesionalnim motokrosom se ukvarja tudi vaš brat Jernej, ki dirka v evropski različici EMX2. Kako sta se privadila na življenje v Italiji, kjer največ trenirata?

Pred časom sva bila na pripravah na Sardiniji. Precej pozornosti sva posvetila nastavitvam na motorju, kondicijsko pa sva zelo dobro pripravljena. Z Jernejem sva dobila v najem stanovanje, kjer sva trenutno nastanjena. Imava eno sobo s pogradom, kavčem in televizijo, spodaj pa je še kuhinja s kopalnico, priskrbela pa sva si tudi pralni stroj.

Proge v Sloveniji za vašo raven niso primerne za dober trening.

Če bi se s tem želel profesionalno ukvarjati in hkrati trenirati samo v Sloveniji, potem ne bi prišel daleč. Prvič zaradi tega, ker imamo precej dolge zime in v tem času v Sloveniji ne moreš dirkati, drugič pa zato, ker proge niso ustrezne. Za slovenske razmere sicer niso slabe, a mednarodno niso primerljive. Če ne bi šel v Italijo ali Belgijo, bi težko kar koli naredil.

Kako si finančno pokrijete sezono?

Nekaj malega nam pomaga zveza, slovenskih sponzorjev pa nimam, ker ni trga za slovenske proizvajalce. Pri nas se blagovnih znamk, ki so povezane z motokrosom, ne da iztržiti in v Sloveniji ne izdelujejo ničesar, kar bi bilo v povezavi s tem športom. Oba z bratom sva v moštvih, kjer naju plačujejo, in si s tem denarjem vse financirava. Sam sem v ekipi Tecno B, moj brat pa v tovarniški ekipi Husqvarne.

Vam motorje priskrbi ekipa ali morate sami poskrbeti za njih?

V ekipi uporabljam motorje, ki sicer niso moji. Sam jih vozim, prilagojeni so samo meni, a na papirju niso moji. Motor stane okoli 8000 evrov, med sezono pa potrebujem minimalno tri motorje. Enega za trening in vsaj dva za dirke, da lahko normalno prideš skozi sezono.