Možnosti, da je kdo od članov posadke preživel nesrečo, so vse manjše. Po navedbah reševalcev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, naj bi bila večina pogrešanih mornarjev na krmi, ki so jo potapljači dosegli danes. Mornarji bi domnevno lahko preživeli v zračnih žepih v vodotesnih predelkih ladje, vendar potapljači ob pregledu zunanjosti ladje niso zaznali znakov življenja na plovilu.

Na krovu ladje, ki je potonila blizu meje s Severno Korejo, so bili v času še nepojasnjene silovite eksplozije 104 ljudje, med njimi pa se je 58 mornarjem uspelo rešiti.

Vzrok eksplozije, ki je ladjo praktično preklala na pol, še ni znan. Po navedbah južnokorejskega obrambnega ministrstva bi jo lahko povzročila mina iz časa korejske vojne med letoma 1950 in 1953. Minister za obrambo Kim Tae Young je pred parlamentarnim odborom za obrambo pojasnil, da vojaki, ki so se s toneče ladje rešili, pred eksplozijo na radarjih niso zaznali znakov napadov s torpedom, tako da bi eksplozijo lahko povzročila mina iz časa korejske vojne.

Po navedbah ministra je Severna Koreja med to vojno v Rumenem in Japonskem morju nastavila okoli 3000 min. "Čeprav smo večino odstranili, je skoraj nemogoče, da bi odkrili vse," je poudaril.

88 metrov dolga in 1200 ton težka ladja Cheonan naj bi imela na krovu torpeda in drugo orožje, toniti pa je začela v petek zvečer po lokalnem času. Za zdaj ni dokazov, da bi bila v nesrečo južnokorejske ladje vpletena Severna Koreja, ki je ravno v petek zagrozila z napadi na Južno Korejo in ZDA.