Predlog zakona o malem delu je v minulih dneh sprožil burne odzive predstavnikov študentskih organizacij, s predlaganim pa niso zadovoljni tudi sindikati in delodajalci.

Po predlogu bi bilo med drugim delo po tem zakonu omejeno na 14 ur na teden oz. 728 ur letno, bruto prejemek ne bi smel biti nižji od 3,50 evra in ne višji od osem evrov, iz malega dela bi se plačevali tudi prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skupna obremenitev malega dela bi bila 29,50-odstotna. To delo bi se štelo v delovno dobo, opravljali pa bi ga lahko tudi brezposelni in upokojenci.

V združenju delodajalcev opozarjajo, da predlagani zakon ne bi odpravil anomalij študentskega dela, temveč bi zmanjšal nujno prožnost trga dela in podvojil delo na črno. Po izračunih delodajalcev se bi glede na predlog stroški za delodajalca zaradi prispevkov za socialno varnost in dajatve za malo delo povečali za 10 odstotkov. Vprašljiva je tudi uporabnost tako predlaganega instituta, saj je bila možnost malega dela predvidena le za nesistematizirana delovna mest.

Zveza svobodnih sindikatov meni, da bi zakon, kot je predlagan, še krepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, namesto, da bi bila zakonodaja usmerjena v zaposlovanje za nedoločen čas. Opozarjajo, da zakona o malem delu ne bi smeli jemati kot reševanje problematike študentskega dela, ampak da bi bilo treba to delo urediti v posebnem zakonu skupaj z reformo šolstva in štipendijsko politiko.

Manj možnosti za upoštevanje pripomb delodajalcev in sindikatov pa je po besedah resornega ministra Ivana Svetlika pri prvi fazi sprememb zakona o delovnih razmerjih, ker da gre zaenkrat za manjše popravke. Predlog novele med drugim skrajšuje odpovedni rok za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe (s 75 na 60 dni oz. s 150 na 90 dni). Odpravnina bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Delodajalci so predlagali bolj drastično znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, medtem ko so sindikati nasprotovali nižanju pravic delavcev v času krize.

Hkrati s temi spremembami je predvideno sprejetje novega zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon bi razširil krog upravičencev do nadomestila za brezposelnost, zvišala bi se višina nadomestila za prve tri mesece, razširili bi tudi osnova za odmero nadomestila.