Kot navaja Umar v novi številki publikacije Socialni razgledi, se je brezposelnost in odvisnost od socialnih transferjev začela povečevati že v letu 2008 in se je lani stopnjevala. V zadnjih letih so se povečali delež nizkih plač in razlike v plačah, po večletnem zniževanju se je stopnja tveganja revščine predlani rahlo povečala, prav tako se je povečala stopnja materialne prikrajšanosti.

Publikacija ugotavlja, da se je število prebivalcev Slovenije v zadnjih letih precej povečalo, predvsem zaradi selitvenega prirasta, od leta 2006 pa znova tudi zaradi pozitivne naravne rasti.

Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje in v strukturi prebivalstva se povečuje delež starejših od 65 let. Po napovedih se bo število prebivalcev čez nekaj let začelo zmanjševati, staranje prebivalstva pa se bo še pospešilo. Pričakovane demografske spremembe zato zahtevajo sistematične ukrepe v prebivalstveni in zaposlitveni politiki ter politiki javnih financ, opozarja Umar.

Razmere na trgu dela so se po daljšem obdobju izboljševanja pod vplivom krize začele v zadnjem četrtletju 2008 poslabševati. Število zaposlenih se je zmanjšalo, brezposelnih pa povečalo, kar je vplivalo na povečanje števila prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči. Ker hitrega izboljšanja razmer ni realno pričakovati, je velik izziv povečanje števila vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja ter javnih del.

V obdobju med letoma 2000 in 2008 se je dohodek prebivalstva povečeval hitreje od potrošnje, zaostanek za povprečnim dohodkom na prebivalca EU pa se je zmanjšal. Plače so se v tem obdobju povečevale v povprečju za 2,3 odstotka na leto.

O nedavnem zvišanju minimalne plače na Umarju menijo, da bo izpostavilo neustrezno strukturo v porazdelitvi plač, saj se bo povečal proces zgoščanja nizkih plač. Izziv sedanje plačne politike zato bo, kako izpeljati obdobje prilagajanja novim zahtevam po višji tehnološki zahtevnosti proizvodnje in bolj stimulativni politiki plač.

Glede dostopnosti javnih storitev in dobrin splošnega pomena Umar opaža težave predvsem pri regionalni pokritosti s splošnimi zdravniki in zagotavljanju preventivne dejavnosti, glede vključenosti v izobraževanje pa kot glavne izzive izpostavlja zagotavljanje dovolj velikih zmogljivosti v vrtcih, zmanjševanje vpliva socioekonomskih dejavnikov na učne dosežke učencev ter zmanjševanje razlik v vključenosti odraslih v izobraževanje.

Družbena kohezija je bila v Sloveniji razmeroma visoka, saj se uvrščamo v vrh članic EU, izpostavljajo Socialni razgledi. Tako smo imeli leta 2008 najnižjo dohodkovno neenakost, najnižji delež gospodinjstev z otroki, v katerih ni nihče delal, in najnižji delež mladih, ki so opustili šolanje. K zmanjševanju dohodkovne neenakosti je precej prispeval razmeroma učinkovit sistem socialnih transferjev, saj bi bila revščina brez te pomoči socialne države skoraj dvakrat višja.