Potem ko sta 4. november lani premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, je vlada 17. novembra predlog zakona o ratifikaciji sporazuma poslala v državni zbor. Hkrati je zaradi pomislekov v javnosti - čeprav je sama prepričana, da je sporazum dober, celo tako, da ga je označila za svoj največji zunanjepolitični dosežek v lanskem letu - je dve, za opozicijo in del strokovne javnosti, najbolj sporni točki sporazuma poslala v presojo ustavnemu sodišču.

Vprašala ga je, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave. Ta določa, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Vprašala ga je tudi, ali je točka 3a v skladu z drugim razdelkom temeljne ustavne listine, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ.

Ustavno sodišče je vprašanje obravnavalo absolutno prednostno, vlada pa je na njegovo zahtevo nato predlog še dopolnila z vsebino pomislekov javnosti in z gradivi, povezanimi s sporazumom. Posredovala mu je tudi stališče do mnenj več pravnih strokovnjakov glede temeljne ustavne listine in možnih izhodov ob morebitnem neskladju sporazuma z ustavo, ki jih je naknadno pridobil sodnik poročevalec v zadevi Ernest Petrič. Po poročanju medijev naj bi se Petrič obrnil na nekdanja ustavna sodnika Janeza Čebulja in Toneta Jerovška ter na Franca Grada z ljubljanske pravne fakultete.

Ustavno sodišče je nato arbitražni sporazum obravnavalo na sejah 21. januarja ter 11. in 18. marca. Mnenje bo v torek ustno razglasilo ob 11.00 uri. Predsednik sodišča Jože Tratnik bo najprej prebral izrek mnenja, sodnik poročevalec Petrič pa bo predstavil bistvene razloge za odločitev. Razglasitve se bo predvidoma udeležil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, morda tudi premier Pahor.

Neuradno: mnenje ustavnega sodišča sprejeto z minimalno večino

Mnenje ustavnega sodišča o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo je za državne organe pravno zavezujoče. Po nepotrjenih informacijah, ki jih je navedlo sobotno Delo, naj bi ustavni sodniki presodili, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo, odločitev pa sprejeli z večino pet proti štiri.

Če bo sodišče presodilo, da je sporazum v skladu z ustavo, se bodo zaradi presojanja ustavnega sodišča ustavljeni postopki nadaljevali, tako ratifikacije sporazuma v DZ, kot tudi morebitnega referenduma v primeru vložitve zahteve za njegov razpis.

Še pred ratifikacijo v DZ obstaja velika verjetnost, da bo o sporazumu razpisan predhodni posvetovalni referendum, ki so ga že novembra lani predlagale poslanske skupine koalicijskih strank, vlada pa načelno podprla. Opozicija mu je nasprotovala, češ da gre za prelaganje odgovornosti na volivce, opozarjala pa je tudi, da za razliko od naknadnega predhodni referendum ni pravno zavezujoč. DZ sicer o razpisu referenduma odloča z navadno večino, poslovnik pa tudi omogoča umik že vloženega predloga za njegov razpis.

Sodišče bi lahko parlamentu naložilo odločanje z dvotretjinsko večino

Po nekaterih ugibanjih bi od mnenja ustavnega sodišča znalo biti tudi odvisno, s kakšno večino bo DZ ratificiral sporazum - navadno, kot gre mednarodnim sporazumom, ali dvotretjinsko, in to čeprav ga vlada za mnenje o tem ni vprašala.

Po poročanju sobotnega Dela naj bi ustavni sodniki sprejeli neobvezujoče priporočilo, da bi bilo zaradi pomena dokumenta dobro razmisliti, da bi bila za sprejem sporazuma v DZ potrebna dvotretjinska večina. Tako pravni strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar kot tudi bivši ustavni sodnik Janez Čebulj sta danes ocenila, da bi bil sprejem takega priporočila zelo presenetljiv, saj izdaja neobvezujočih priporočil ni v pristojnosti sodišča.

Kot je poudaril Cerar, je treba počakati do izreka in videti, če bo sodišče to dejansko tudi storilo oziroma "na kakšen način bo to formuliralo", saj je prepričan, da bo gotovo poiskalo pot, "da to stori na nek čimbolj korekten način". Če bi izdalo neobvezujoče priporočilo, pa po njegovi oceni gotovo ne more biti zavezujoče za DZ.

Kot je poudaril Čebulj, je vloga ustavnega sodišča, da operira z ustavnimi argumenti, da odloči na njihovi podlagi, "ne pa da vladi ali parlamentu daje kakršnakoli neobvezujoča priporočila izven tistega, kar naj bi bila vsebina posamezne vrste njegove odločitve".

Poudaril je, da sta tako izrek kot obrazložitev ustavnega sodišča za zakonodajalce obvezujoča in da ga morajo spoštovati in upoštevati v postopku ratifikacije. Če bi v obrazložitvi pisalo, da je potrebna ali pa da bi bilo dobro, da se sporazum ratificira z dvotretjinsko večino, bi to zakonodajalca zavezovalo, je dodal. Poudaril je še, da ustavno sodišče pri izreku mnenja "ni vezano samo na tiste razloge, ki jih je vlada navedla, ampak lahko oceni v okviru arbitražnega sporazuma karkoli meni, da bi lahko bilo v neskladju z ustavo".