Ideji, da bi IMF Grčiji priskočil na pomoč, so doslej nasprotovali tako predstavniki Evropske centralne banke, med drugim njen predsednik Jean-Claude Trichet, kot tudi evropski komisarji in premierji držav članic. S tem naj bi namreč območje evra izgubilo kredibilnost, obenem bi pa ostalim državam pokazalo, da ne zna rešiti svojih težav. Trichet je tako dejal, da pomoč ne bi bila primerna, medtem ko je francoska finančna ministrica Christine Lagarde pomoč IMF primerjala s tem, da bi IMF pomagala precej zadolženi ameriški zvezni državi Kaliforniji. Grčija je namreč del enotne monetarne unije tako, kot je na primer Kalifornija kot zvezna država del Združenih držav Amerike.
Prve razpoke v enotnosti EU glede zavračanja pomoči IMF so medtem že vidne. Iz kabineta nemške kanclerke Angele Merkel so tako včeraj sporočili, da bi morala Grčija razmišljati o tem, da se obrne na IMF, ki ji že ponuja tehnično pomoč, in ne na EU. S tem naj bi se po poročanju The Financial Times strinjali tudi na Finskem, Nizozemskem ter v Italiji. Merklova je sicer v sredo tudi dejala, da bi morala obstajati možnost, da državo članico območja evra izključijo iz območja skupne valute. "Če država dolgoročno ne izpolnjuje maastrichtskih pogojev, bi morala obstajati pravna možnost za izključitev, saj v nasprotnem primeru sodelovanje ne bo mogoče," je dejala. Temu pa sta včeraj v Bruslju močno nasprotovala Papandreu in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, saj naj bi bila "možnost izključitve Grčije iz območja evra enaka nič." Papandreu je tudi dejal, da je Grčija storila vse, kar je bilo v njeni moči, vendar vsega ne more opraviti sama in zato nujno potrebuje pomoč. Grčija je namreč kljub bolečim ukrepom, ki jih je sprejela, tarča špekulativnih napadov, ki se jih ne more ubraniti. "Paradoksalno je, da je hkrati, ko država popravlja napake, njena usoda v rokah istih sil, ki so mednarodni finančni sistem pripeljale do zloma," je dejal ter dodal, da lahko nekdo "tam nekje, tudi izven EU", le s klikom na računalniško tipko izniči vse, kar je vladi uspelo pridobiti z nujnimi ukrepi. S tem se je strinjal tudi predsednik odbora za gospodarsko krizo evropskega parlamenta Wolf Klinz, ki je dejal, da je prav neverjetno, da banke po tem, ko so jih reševali z davkoplačevalskim denarjem, napadajo evro in iščejo dobičke.