Poleg tega je Haiti najrevnejša in Čile najbogatejša država v Latinski Ameriki s Karibi. Stopnja ekonomskega razvoja vpliva na to, da ima lahko podoben dogodek ali vzrok v različnih okoljih bistveno drugačne oziroma nasprotne posledice. Ne gre zgolj za naravne katastrofe same po sebi, temveč za splet naravnih dejavnikov, stopnje organiziranosti družbe ter njene zmožnosti spopasti se s posledicami in njihovim reševanjem. Tako je denimo potres na Haitiju povzročil tisočkrat večjo škodo kot mnogo močnejši potres, ki je nekaj tednov zatem prizadel Čile.
Popolna tragedija na Haitiju
Poglejmo nekaj podatkov. Potres na Haitiju se je zgodil 12. januarja ob 4.53 popoldan, v času, ko so bili ljudje po svojih vsakodnevnih opravkih. V Čilu so se tla zatresla 27. februarja ob 3.30 zjutraj in presenetila večino ljudi v spanju, kar običajno prispeva k večjemu številu žrtev, saj je v takem stanju zmožnost reagiranja manjša. Največji potresni sunek je na Haitiju dosegel stopnjo 7,0, kar je mogoče primerjati z eksplozijo 199.000 ton TNT. V Čilu je dosegel moč 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je enaka energiji, kot jo sproži 100 milijonov ton TNT, kar pomeni, da je bil več kot 500-krat močnejši kot na Haitiju. Povrh tega je potres v Čilu sprožil tudi cunami, ki je prizadel otoke in obalne kraje; prizadel je 80 odstotkov teritorija, medtem ko je na Haitiju potres zajel le glavno mesto z okolico.
Vendar so bile posledice potresa v haitijskem glavnem mestu strašne. Umrlo je okoli 300.000 ljudi, dva milijona prebivalcev pa sta ostala brez strehe nad glavo zaradi načina in vrste gradnje iz opeke, cementa in priložnostnih odpadnih materialov - predvsem zato, ker ta država ne premore nikakršnih zakonskih določil ali predpisov v zvezi s protipotresno gradnjo. V Čilu je po zadnjih podatkih življenje izgubilo le 497 oseb kljub bistveno večjemu obsegu in intenziteti potresa, ki je celo premaknil zemeljsko os. K manjšemu številu žrtev so pripomogli strogi protipotresni gradbeni predpisi, vseeno pa je bilo poškodovanih okoli dva milijona objektov (stavb in infrastrukturnih objektov), od katerih jih pol milijona ni mogoče rekonstruirati ali popraviti.
Na Haitiju se je država sesula v nekaj sekundah, njene šibke politične, administrativne, ekonomske in družbene institucije so prenehale delovati. Haiti ni premogel niti gasilskih enot niti reševalnih in zdravniških ekip. V Čilu so takoj po potresu stekle akcije civilne zaščite, gasilcev in varnostnih sil. V prej kot eni uri po potresu so bile dejavne praktično vse državne institucije z bivšo predsednico Michelle Bachelet na čelu. Zaradi pretrganih povezav so bile težave v komunikaciji ter napačno ocenjena nevarnost cunamija s strani oceanografskega inštituta.
Čile premore boljšo infrastrukturo
V zvezi s Haitijem je mednarodna skupnost v nekaj dneh ugotovila, da si ta država ne bo opomogla in obstala brez tuje pomoči s pitno vodo, živili, zdravili, oblačili in drugimi najnujnejšimi potrebščinami vse do varnostnih sil. Pomoč je Haitiju potrebna še naprej. Še več, potrebna je tudi tuja asistenca, da bi pomoč prišla v prave roke in da se obnovijo njene institucije. V Čilu je vlada takoj po potresu mobilizirala lastne resurse in mednarodni skupnosti sporočila, naj ne pošilja pomoči, dokler ne bo jasno, kaj zares potrebujejo. Ni potreboval hrane, zdravil ali reševalnih ekip, potrebni pa so satelitski telefoni, poljske bolnice, električni generatorji in ekipe strokovnjakov za ocenjevanje škode.
Haiti bo za popotresno obnovo po ocenah potreboval od 8 do 14 milijard dolarjev (več kot 100 odstotkov svojega BDP), Čile pa najmanj 30 milijard dolarjev, kar je okoli 18 odstotkov njegovega BDP. Skratka, Čile je težko primerjati s Haitijem: ima precej bolj razpredeno in učinkovito infrastrukturo, trdnejše institucije, mnogo razvitejšo ekonomijo in je neprimerljivo bolje pripravljen na take katastrofe. Odgovor na vprašanje, od kod te razlike, je treba iskati v zgodovini Haitija in ZDA. A tako kot vedno in povsod so ob takih katastrofah najbolj prizadeti revni prebivalci, pojavljajo se roparske tolpe (podobno kot ob orkanu v New Orleansu leta 2005), čemur mediji namenjajo veliko pozornosti, pri tem pa doslej še niso omenili, da je čilska policija nazaj že dobila večidel ukradenih predmetov.
