V podsaharski Afriki in v Aziji obenem živi tudi največji delež svetovnega prebivalstva, ki poleg čiste pitne vode nima dostopa niti do ustreznih sanitarnih prostorov. V tem pogledu je bil, kot navajata organizaciji, največji napredek v zadnjih letih dosežen na Kitajskem.
Azijska država, ki se ponaša z največjim številom prebivalcev na svetu, je namreč v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja beležila 67-odstotni delež populacije, ki je imela dostop do neoporečne pitne vode. Izmed 1,3 milijarde Kitajcev jih danes čisto pitno vodo pije okoli 90 odstotkov.
Oporečna pitna voda in slabe higienske razmere sicer v svetu vsako leto zahtevajo smrt poldrugega milijona otrok, mlajših od petih let. Razpolovitev števila ljudi, ki nimajo dostopa do čiste pitne vode, je bil tudi eden izmed ciljev tisočletja, ki so si jih v ZN zadali leta 1990, cilji pa naj bi bili doseženi do leta 2015. Kot vse kaže, pa bo ta cilj ob enakem trendu kot doslej dosežen že prej kot v petih letih.
Slika je medtem precej slabša, kar se tiče dostopa do ustreznih sanitarij. 40 odstotkov svetovne populacije namreč nima dostopa do ustrezno urejenih stranišča, medtem ko se mora 17 odstotkov ljudi na "klic narave" odzvati na prostem, izven urejenih sanitarnih prostorov. Večina slednjih živi na odročnih območjih v južni Aziji.
