Glasovanje je bilo ob 17.22 - dovolj zgodaj, da sta Srečko Prijatelj in Zmago Jelinčič Milanu Pogačniku še isti dan izstavila račun. Policisti so namreč prestregli njun pogovor, v katerem sta skovala načrt, da bodo kmetijskemu ministru "jebali mater", če zdaj, ko je zakon po zaslugi SNS pod streho, ne bo priskrbel zemljišča za gradnjo letalskega muzeja v Prekmurju. To je Prijatelj Pogačniku še isti dan sporočil po telefonu.

Škoda, da policijski prisluhi niso delovali že 18. decembra 2009, ko je državni zbor prvič odločal o noveli zakona o kmetijskem skladu, saj so se tisti dan dogajali zanimivi preobrati. Poslanec SNS Miran Györek je v razpravi okoli 13.25 napovedal, da njihova stranka zakona ne bo podprla, ker je zahtevala drugačno "redefiniranje statusa sklada", kot jo ponuja. Do predlaganega zakona je bil zelo kritičen tudi Srečko Prijatelj, prepričan, da ne bo spremenil stare prakse delovanja kmetijskega sklada, ki naj bi bil po njegovih besedah "zastopnik polprivatnih, privatnih interesov, ena dobra trgovina, kjer se lahko posluje, če imaš tako imenovano VIP-kartico". "Dokler boste predlagali zgolj zamenjavo načina vodenja sklada, zame niste naredili nič," je 28. decembra 2009 okoli 14.20 kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku zabrusil Srečko Prijatelj. A glej ga, zlomka, natanko pet ur kasneje je vseh pet poslancev SNS zakon podprlo. So se zmotili v tipki ali se je vmes zgodil še kakšen pogovor z ministrom?!

Redke so spremembe zakonov, ki doživijo tolikšno nasprotovanje, kot ga je prav ta o kmetijskem skladu. Pogačnik ga je sicer dal v javno obravnavo, vendar na vrhuncu poletnih počitnic (od 24. julija do 24. avgusta 2009), ne da bi javnost, kot je običaj, obvestil o tem. Konec oktobra je bil v državnem svetu tudi zelo dobro obiskan posvet o problematiki kmetijskih zemljišč in gozdov, a je Pogačnik - da mu ne bi bilo treba upoštevati tam izrečenih pripomb - le dan prej zakon poslal na vlado. Tudi tam sicer ni šlo gladko, saj je predlaganim spremembam ostro nasprotovalo finančno ministrstvo, a se je med prijatelji uredilo tudi to. Sledila sta odložilni veto državnega sveta na zakon in znamenita gozdarska peticija, ki jo je podpisalo 37 eminentnih strokovnjakov. Pika na i pa je bilo ponovno odločanje o zakonu, ki je za las zbral potrebnih 46 glasov, a so bili, kot zdaj kaže, nekateri sumljivega izvora.

Je tak zakon sploh veljaven? "Pravno da, politično-moralno pa je vsaj v nekem delu kompromitiran," odgovarja pravni strokovnjak dr. Miro Cerar. Po njegovem bi zato vladajoča koalicija morala pojasniti, ali bi tudi sicer sprejeli tak zakon ali pa v tej luči ocenjujejo, da ga je treba morda popraviti. "Primer, ko je poslanec priznal, da je trgoval za glas, ki ga je dala njegova poslanska skupina, je izjemen, zato bi se politika na to morala odzvati," meni Cerar.