Informacijska pismenost je ključna veščina aktivne generacije zaposlenih in motor evropske inovativnosti v vseh gospodarskih panogah. Delež delovnih mest, za katera niso potrebna znanja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je že danes zelo majhen in se bo v prihodnosti še zmanjševal, zato je ustrezno izobraževanje in usposabljanje tako delovno aktivnega prebivalstva kot bodočih iskalcev zaposlitve ključnega pomena.

»Za prihodnost Evrope in njene globalne konkurenčnosti bodo odločilna večja vlaganja v človeške vire, saj kot kontinent na tem področju zaostajamo za gospodarstvi v Severni Ameriki in Aziji. Nujno moramo izboljšati znanja in spretnosti zaposlenih, zlati znanja s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, tudi zaradi potenciala, ki ga ima IKT-sektor na področjih »zelene« družbe, ustvarjanja novih delovnih mest in visoke dodane vrednosti,« je dejal Jan Muehlfeit, predsednik Microsoft Europe. »Pri Microsoftu si prizadevamo, da pomagamo pri tem izzivu, saj vemo, da če bo Evropa uspešna, bomo lahko uspešni tudi mi, kot podjetje, ki tukaj posluje.«

Najnovejša raziskava, ki jo je za podjetje Microsoft pripravila analitska družba IDC, je pokazala, da bo v naslednjih petih letih 90 odstotkov delovnih mest v Evropi zahtevalo vsaj osnovna znanja in spretnosti s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vsak peti zaposleni pa bo potreboval tudi naprednejša IKT-znanja. Hkrati februarsko poročilo New Skills for New Yobs: Action Now Evropske komisije navaja, da je v Evropski uniji skoraj tretjina prebivalstva, starega od 25 do 64 let, nizkokvalificirana ali pa je celo brez poklicne kvalifikacije.

Simon Škvor iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejal, da je razvoj tovrstnih znanj izjemno zahteven, na daljši rok pa zagotovo prinaša visoko dodano vrednost. Na ministrstvu vključujejo informacijsko pismenost v vse programe za večjo zaposljivost prebivalstva, posebno pozornost pa namenjajo manj privilegiranim skupinam, kot so manj izobraženi in starejši.

Aleš Hauc, direktor Pošte Slovenije, je predstavil strateško usmeritev družbe, ki sodi med največja slovenska podjetja, saj ima prek 6000 zaposlenih in z obsežno mrežo 552 poslovalnic. V družbi, ki ima enega največjih informacijskih sistemov v Sloveniji, njihov projekt informacijske prenove univerzalnih poštnih okenc pa so pri Microsoftu izbrali med 70 najbolj zanimivimi projekti na svetu, so se odločili, da izpad na področju tradicionalnih poštnih storitev nadomestijo z naprednimi IT-storitvami, kot so varno hranjenje digitalnih dokumentov, e-računi in podobno. Zavzel se je tudi za večjo prisotnost žensk v panogi IKT in navedel, da njihov oddelek za informacijske tehnologije vodi prav ženska.

Ključno vlogo pri izboljšanju informacijske pismenosti imajo tudi izobraževalne ustanove. Kako vidijo izzive informacijske pismenosti na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, je udeležencem predstavil dekan prof. dr. Samo Bobek: »Informacijsko pismenost na EPF razumemo kot znanja, ki jih mora imeti posameznik za uporabo računalniških rešitev na delovnem mestu, kot znanja o uporabnosti rešitve na nekem področju poslovanja in kot znanja o tem, kako lahko z neko rešitvijo inoviramo in izboljšamo področje poslovanja. Problem, ki ga vidimo, je, kako zagotoviti drugo in tretjo raven informacijskih znanj pri aktivni populaciji – v tem je lahko ključ do povečanja dodane vrednoti in večje konkurenčnosti podjetij.«

Evropski teden Informacijske pismenosti, t. i. e-Skills Week, je pobuda Evropske komisije, ki želi okrepiti zavedanje, da so usposobljeni uporabniki informacijskih in komunikacijskih tehnologij ključni za konkurenčno in inovativno Evropo. V prihodnjih mesecih se bodo tako po vsej Evropi zvrstile številne prireditve, izobraževanja, tekmovanja in drugi dogodki, ki jih bodo organizirale vladne ustanove, podjetja, izobraževalne organizacije ter študentje in učenci.