Državni revizorji so revidirali vlado, ministrstvo za okolje in prostor, Upravo RS za zaščito in reševanje ter občine Bistrica ob Sotli, Brezovica, Destrnik, Ptuj, Šempeter-Vrtojba, pa še Rdeči križ Slovenije in Slovensko Karitas.
Presojali so učinkovitost pomoči ob naravnih nesrečah pri odpravljanju posledic naravnih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, pri dodeljevanju proračunskih sredstev za izvedbo interventnih ukrepov za odpravo neposredne materialne škode na stvareh zaradi naravnih nesreč, učinkovitost programov odprave škode ter drugih ukrepov, povezanih z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč.
Računsko sodišče je med drugim ocenilo, da sistem dodeljevanja sredstev za izvedbo interventnih ukrepov v revidiranem obdobju ni bil enoten in ni zagotovil enakopravne obravnave oškodovancev v vseh ali vsaj v vseh istovrstnih naravnih nesrečah.
Poleg tega dodeljevanje proračunskih sredstev v letu 2008 prek občin in obeh humanitarnih organizacij ni bilo dovolj učinkovito, ker so pomoč lahko prejeli tudi oškodovanci, katerih objekti niso bili uničeni ali močno poškodovani in ki niso bili eksistenčno ogroženi, nekateri oškodovanci pa so prejeli tako majhen znesek sredstev, da z njim ni bilo mogoče izvesti obnove poškodovane stvari.
Zelo učinkovit je po mnenju revizorjev sistem prve pomoči, ko gre za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, in temelji pretežno na prostovoljstvu. Kljub temu pa revizorji vlado opozarjajo, da bo morala v prihodnje zagotoviti učinkovit sistem prostovoljstva in med drugim razmisliti o zagotovitvi različnih vzpodbud delodajalcem, ki zaposlujejo prostovoljce.
Precej neučinkovit pa je po mnenju revizorjev sistem interventnih ukrepov, kjer država po ugotovitvah računskega sodišča nima predpisanih enotnih ukrepov in zato ukrepa na podlagi različnih pravnih podlag. "Pri različnih primerih izbere različne ukrepe, kar pomeni neenakopravno obravnavo oškodovancev," je na novinarski konferenci povedal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel. Razlike po njegovem nastajajo tudi, ko gre za vprašanje, kdo razdeljuje denarno pomoč.
Kot je povedal, so se revizorji pri reviziji posebej ukvarjali s vprašanjem, ali vsota vseh pomoči, ki jih posameznik prejme, odgovarja dejanski škodi. Pri tem je revizija ugotovila, da so bile nekaterim oškodovancem iz različnih naslovov (izredna socialna pomoč, zavarovalnine, oprostitve davkov ipd.) izplačani tudi zneski, ki niso nikjer zavedeni, kar pomeni, da "obstaja tveganje, da lahko posameznik prejme več sredstev, kot jih potrebuje za obnovo", je povedal Vesel.
Na računskem sodišču so se sicer za revizijo učinkovitosti pomoči države ob naravnih nesrečah odločili zato, ker so precej pomanjkljivosti ugotovili že ob reviziji ukrepanja države ob sušah, pa tudi zato, ker gre po Veselovih besedah v prihodnje pričakovati več naravnih nesreč, s tem pa tudi povečanje obremenitev za državni proračun.
