Državni zbor je zakonsko novelo sprejel 18. decembra lansko leto (s podporo vseh petih poslancev SNS), a ker je državni svet nanjo izglasoval veto, je bilo potrebno ponovno odločanje v državnem zboru. V drugo je zakon namesto 60 glasov, kolikor jih je po intenzivnem lobiranju napovedoval Pogačnik, zbral najnižje možno število (46), da ga ni bilo treba pisati na novo.
Na presenečenje mnogih so bili takrat jeziček na tehtnici trije poslanci SNS (Bogdan Barovič, Miran Gjörek in Srečko Prijatelj), ki so zakon podprli (Zmago Jelinčič in Silven Majhenič nista glasovala), po državnozborskih kuloarjih pa je takoj zaokrožila domneva, da naj bi bila podpora SNS zakonu posledica "vezane trgovine" med poslanci te stranke in ministrom Pogačnikom.
"Bojim se, da bomo imeli čez kakšen mesec znova napotek računskega sodišča po zamenjavi kakšnega ministra," je sprejetje novele zakona o kmetijskem skladu pospremil poslanec SLS Franci Bogovič, saj je ocenil, da tak zakon pomeni zmago interesov nekaterih posameznikov nad interesi skupnega dobrega. Z njim namreč finančno veliko pridobijo posamezne občine: Kočevje, kjer je župan poslanec SD Janko Veber, Semič, kjer županuje SLS-ov Janko Bukovec, sicer brat državne sekretarke ministra Milana Pogačnika... Predlaganemu zakonu so nasprotovale tudi strokovne službe finančnega ministrstva, saj so ocenile, da bodo spremembe sklad denarno tako oslabile, da bo postal proračunski uporabnik, a tudi to negativno mnenje za ministra Pogačnika ni bilo nobena ovira.
Spreminjanju zakona na način, kako se ga je lotil, se je uprla tudi gozdarska stroka, 37 eminentnih strokovnjakov in intelektualcev pa se je podpisalo pod gozdarsko peticijo in z njo skušalo spametovati trdno navezo med poslanci in ministrom Pogačnikom, ki so ga v zgodbi s skladom nekateri na skrivaj (denimo Jelinčičeva ekipa), drugi pa javno in na vso moč podpirali - predvsem Janko Veber in Breda Pečan (SD), Borut Sajovic (LDS) ter Vili Trofenik in Alojz Posedel (Zares). Pri obeh glasovanjih o noveli zakona o kmetijskem skladu, ki gospodari z velikanskim državnim premoženjem v obliki zemljišč in gozdov, pa se je, denimo, vzdržala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. "Sklad se vse od ustanovitve ukvarja le z mešetarjenjem z zemljišči. V njem nisem videla niti ene pozitivne stvari, žal pa tudi v spremembi zakona ne vidim luči na koncu predora, da bo v prihodnje kaj drugače," je takrat v pogovoru za Dnevnik Zalokar-Oražmova utemeljila svojo odločitev.
Domnevno mešetarjenje z zemljišči je, kot je privrelo na dan včeraj, zdaj tudi predmet kriminalistične preiskave.
