Kot poudaril Mallik, je svetovni farmacevtski trg še vedno razmeroma razdrobljen, zato ne bi bil presenečen, če se bo konsolidacija nadaljevala. Lahko bi rekli, da je konsolidacija tretja gotova stvar v življenju, po smrti in davkih, pravi Mallik, ki je 23. februarja skupaj z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem v Mengšu odprl nov Lekov obrat v sklopu enote biofarmacevtike. Lek namreč sodi pod okrilje švicarskega Sandoza.
Kako je kriza prizadela svetovni farmacevtski trg?
Svetovno povpraševanje po farmacevtskih izdelkih še naprej raste in nobenih znakov ni, ki bi kazali, da se bi to lahko spremenilo. K temu prispeva pet dejavnikov: naraščanje svetovnega prebivalstva, vse večje število starejših ljudi, naraščanje kroničnih bolezni, povezanih z življenjskim slogom, stalno napredovanje v medicinski tehnologiji (zaradi katerega se zvišujejo tudi stroški) in napredek hitro rastočih gospodarstev.
Svetovna finančna kriza je imela manjši vpliv na farmacevtski sektor kot na druge sektorje, saj zdravstvene potrebe niso ciklične. Na področju generičnih zdravil se je kratkoročno kriza sicer poznala, še posebej na nekaterih hitro rastočih trgih. Kljub temu pa dolgoročno večjih posledic ne bo, saj so zdravstveni proračuni pod vse večjim pritiskom. Promocija vse večje rabe generičnih zdravil (in biogenerikov) je edini enostaven odgovor, ko pride do potrebe velikih prihrankov ne da bi se odpovedali kakovosti, varnosti ali učinkovitosti, hkrati pa se s tem sprostijo viri za nova zdravila.
Ali bo kriza pospešila združevanje podjetij, tako da bo na koncu svetovni farmacevtski trg obvladovalo le nekaj velikih igralcev, ali bo šlo še v večjo drobitev?
Svetovni farmacevtski trg je v primerjavi s številnimi drugimi sektorji še vedno razmeroma razdrobljen, zato ne bi bil presenečen, če se bodo trendi konsolidacije nadaljevali; treba je namreč na svetovni ravni maksimizirati sinergije.
V generiki se bo konsolidacija, kot kaže, nadaljevala. Rast zahteva financiranje, čeprav v času krize manj kot prej. Pritisk cen na veliko ključnih trgih je vodil v padec dobičkonosnosti industrije, medtem ko potreba po investiranju v nove zmogljivosti še vedno raste. Torej, lahko bi rekli, da je konsolidacija tretja gotova stvar v življenju, po smrti in davkih.
Originatorji se vse bolj zavedajo, da so generiki industrija, ki raste, in sledijo vzoru Novartisa pri investicijah v prihodnost. Podoben trend velja pri biogenerikih, kjer je Sandoz vodilni proizvajalec.
Ali bodo farmacevti iz držav v razvoju postali pomembnejši svetovni igralci, predvsem Indijci in Kitajci, ali bodo delovali predvsem na lokalnih trgih?
Prezgodaj je, da bi o tem govorili, saj je generična industrija še vedno usmerjena precej lokalno. Sandoz je eden od dveh ali treh podjetij, ki ga je mogoče uvrstiti na globalni zemljevid; navzoč je v 130 državah, kar je bistveno več od njegovih tekmecev. Nekaj indijskih podjetij je že prodrlo na ameriški trg in predstavljajo izziv za številne uveljavljene igralce, posebej glede na primerljive stroške. Je pa nekaj podjetij že izkusilo zaplete z različnimi regulatornimi standardi in pristopi, kar jim bo vzelo kar nekaj časa. Kitajska podjetja, tako v farmacevtskem sektorju kot drugje, prav tako niso povsem imuna na zadeve, povezane s kakovostjo.
V Sandozu je naš cilj ne samo povečati naš položaj na uveljavljenih trgih, temveč pomembno povečati našo prisotnost na hitro rastočih trgih. Naše strokovno znanje bomo uporabili pri razvoju visoko kakovostnih proizvodov, v kombinaciji z našo globalno prisotnostjo, s čimer bomo uresničili našo vizijo izboljšati globalno dostopnost do visoko kakovostnih zdravil.
Biofarmacevtika kljub vsemu ni tako znana panoga. Zakaj ste se v Novartisu odločili za krepitev prav te veje farmacevtike?
Z vsem spoštovanjem, ampak z vami se ne morem strinjati, da ne gre za znano panogo. Biološka zdravila oziroma biofarmacevtika so radikalno spremenila moderno medicino in s tem bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih in desetletjih. Velikokrat gre za edina zdravila, s katerimi je mogoče zdraviti tako zapletene bolezni, kot je rak ali avtoimunska motnja.
Biološka zdravila že zdaj predstavljajo od 10 do 15 odstotkov svetovne potrošnje za zdravila; v letu 2008 je bilo zanje namenjenih 86 milijard dolarjev. Trg raste dvakrat hitreje kot v klasični farmaciji, skoraj trikrat hitreje v zadnjih petih letih, in naj bi do leta 2015 dosegel 140 milijard dolarjev. Približno 30 odstotkov svetovne proizvodnje v farmaciji predstavljajo biološka zdravila, še posebej monoklonska protitelesa.
Kompleksnost, povezana z naraščajočim povpraševanjem potiska stroške vse višje in vse bolj pritiska na zdravstvene proračune, ki so že zdaj povsem brez nadzora. Biogeneriki, ki jim pot utira prav Sandoz, obljubljajo dramatično povečanje dostopa do bioloških zdravil, ki so po nižji ceni primerljive kakovosti, varnosti in učinkovitosti.
Če bi zelo na kratko opisali biofarmacevtika, kaj to sploh je?
Biološka zdravila (biofarmacevtika) so zdravila, ki jih proizvajamo iz živih organizmov z biotehnološko tehniko. Veliko bioloških zdravil je rekombinantnih proteinov, ki jih proizvajamo z uporabo tehnologije "rekombinantna DNK" (vstavljanje posebnega gena v celico gostiteljico, iz česar nato nastane določen protein). Druga biološka zdravila izdelujemo z uporabo celičnih linij sesalcev (tehnologije celičnih kultur).
Te kompleksne molekule predstavljajo novo vrsto v regulaciji v primerjavi s "tradicionalnimi" zdravili, ki se pridobivajo s sintetično medicino.
Prvi registrirani izdelek s področja biofarmacevtike je bil inzulin, ki je zdaj v vsakodnevni uporabi in je učinkovit. Ali to pomeni, da bomo s pomočjo biofarmacevtike lahko v prihodnjih letih učinkovito in manj boleče zdravili zdaj najtežje in težko ozdravljive bolezni?
Biološka zdravila so velikokrat edina, s katerimi je mogoče zdraviti zapletene bolezni, kot je rak ali avtoimunska motnja. Ker se populacija stara, so te bolezni vedno bolj pogoste. Ker so biološka zdravila kompleksna, so ciljno usmerjena in pri zdravljenju nekaterih bolezni drugih zdravil ni mogoče uporabljati. Biološka zdravila pomembno in vse bolj prispevajo k zmanjšanju umrljivosti, podaljševanju življenjske dobe in spodbujanju drugih zaželenih učinkov, npr. izboljšanju kakovosti življenja.
Koliko je vreden svetovni trg biofarmacevtike, kakšne so napovedi za prihodnjih 10 let? Za koliko naj bi se povečal oziroma kakšne so po vaše razvojne perspektive?
V letu 2008 je bil vreden 86 milijard dolarjev, do leta 2015 pa naj bi se ta številka povzpela na 140 milijard dolarjev. Biološka zdravila so že radikalno spremenila moderno medicino, čeprav bo v prihodnje proizvedenih še veliko število inovativnih zdravil, tudi iz Novartisa, kjer biološka zdravila že zdaj predstavljajo 25 odstotkov celotne proizvodnje.
Sandoz bo igral pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnjih bioloških "revolucij", in sicer z drastičnim povečanjem dostopa pacientov do cenovno dostopnih, visoko kakovostnih bioloških zdravil prek inovativnih pristopov v razvoju, proizvodnji in komercializaciji biogenerikov (FOBs).
Pomemben center Sandozove biofarmacevtike je v Sloveniji. Zakaj ste se odločili prav za Slovenijo?
Slovenija ponuja usposobljeno in visoko kakovostno delovno silo, še posebej v znanstvenem področju. Lek ima dolgo tradicijo na področju biofarmacevtike, s čimer lahko pomembno prispeva s strokovnim znanje tako na področju dela Sandoza kot Novartisa. V Mengšu je eden od treh najpomembnejših obratov biofarmacevtike in proizvodnih centrov za Sandoz (op. a. gre za proizvodni obrat za modificirane proteine).
Lahko naštejete nekaj konkurenčnih prednosti Slovenije?
Usposobljena in visoko kakovostna delovna sila, še posebej v znanstvenem področju. Odlična institucionalna mreža za raziskave in razvoj, ki je priznana v svetu in globalno povezana. Veliko splošnih izkušenj, kot sta poznavanje tujih jezikov in odprtost za mednarodno sodelovanje.
Kaj pa slabosti?
Slovenija je majhna država, kar pomeni, da se mora povezovati v mednarodnem okolju in več naporov posvetiti privabljanju in ohranitvi visoko tehnoloških tujih investitorjev.
Delate v velikem mednarodnem podjetju, ste ameriški državljan. Koliko je Slovenija znana v ZDA? Kaj bi bilo treba narediti, da bi Slovenija lahko privabila več ameriškega kapitala, ne samo s področja farmacevtike?
Slovenija je v ZDA dobro poznana po umetnosti, športu, specializirani industriji itd. Kljub temu je majhna država, zato je za slovensko vlado dvakrat bolj pomembno, da z zagotavljanjem konkurenčnega okolja, npr. v davčni politiki, utre pot za uspeh industrije in privabi investitorje.
Slovenija in celotna Evropa sta pred reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema. Ljudje zaradi učinkovitih zdravil živijo vse dlje, s tem pa se povečujejo pritiski na pokojninske in zdravstvene blagajne. Kakšno vlogo bo tu morala odigrati farmacevtska industrija, saj, če bo denarja vse manj, bo manj dobička tudi za farmacevte, s tem pa tudi manj za razvoj?
Farmacevtska podjetja igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitih zdravstvenih sistemov, a še zdaleč niso edini igralec. V večini držav zdravstveni proračun predstavlja približno 10 do 15 odstotkov od celotne porabe v zdravstvu.
Razmeroma lahka pot omogočanja lažje poti do visoko kakovostnih zdravil, ki so cenovno dostopna, je promocija generikov in vse bolj tudi biogenerikov, ki postajajo generiki prihodnosti. V veliko držav je prisotnost generikov še vedno pod 20 odstotki, zato je tam še veliko prostora za njihov razvoj, ob uporabi primerne cenovne politike.
To še bolj velja za biogenerike. Z vodilnim Sandozom, ki je pionir pri razvoju biogenerikov in edino podjetje s tremi biogeneričnimi zdravili, ki se tržijo v EU, pa tudi drugje, gre za novo industrijo, ki je tik pred poletom. Pri tem pa morajo vlade delovati s ciljem zagotavljanja konkurence in zagotoviti ustrezno okolje, v katerem bo pacientom mogoče ponuditi najboljše storitve.
