Zadnja Rasmussenova anketa kaže, da reformo, kot je napisana v kongresu, zagovarja le 42 odstotkov Američanov, nasprotuje pa ji 53. Od tega jih reformo odločno zagovarja 20 odstotkov, odločno pa ji nasprotuje 41 odstotkov Američanov. Obama je izgubil neodvisne volivce, med katerimi jih je 64 odstotkov proti reformi, podpira pa jo le 32 odstotkov. Večina Američanov (54 odstotkov) meni, da bo reforma prinesla podražitev zdravstvenih zavarovanj, le 17 odstotkov pa jih verjame predsedniku, da bo prinesla pocenitev.
Kar 49 odstotkov jih meni, da bo reforma zmanjšala kakovost storitev, le 23 odstotkov jih meni, da bo kakovost višja
Obamov problem je v tem, da večina Američanov ima zdravstveno zavarovanje in od teh jih je z njim zadovoljnih kar 76 odstotkov, ki ne želijo sprememb. 51 odstotkov Američanov pa se bolj boji državnega nadzora nad zdravstvenim sistemom kot pa zasebnih zavarovalnic. Predvsem proti slednjim pa je Obama usmeril ost ponedeljkovega nastopa na univerzi Arcadia blizu Philadelphije.
Ponovil je, da zavarovalnice zanimajo le dobički in predsednik med drugim predlaga, da bi administracija dobila pooblastila, da prepreči nerazumno višanje zavarovalnih premij. Ministrica za zdravstvo Kathleen Sebelious je medtem zavarovalnice pozvala, naj povišanje premij utemeljijo na svojih spletnih straneh.
Administraciji je sicer pomagala tudi zavarovalnica iz Kalifornije, ki je pred tedni napovedala 39-odstotno povišanje premij v letošnjem letu. Obama je ob glasnem aplavzu študentov vprašal, kako daleč naj se premije še dražijo, preden bodo ukrepali.
Pošteni delavci zavarovalniške industrije si ne zaslužijo, da se jih prikazuje kot zločince
Tiskovni predstavnik lobistične skupine zavarovalnic Robert Zirkelbach pa je vrnil udarec in dejal, da si pošteni delavci zavarovalniške industrije ne zaslužijo, da se jih prikazuje kot zločince. Poudaril je, da gre za dobičke zavarovalnic le 1 cent od vsakega zdravstvenega dolarja, zato bi se morali posvetiti temu, kaj se dela z ostalimi 99 centi.
Obama si je privoščil tudi republikance, ki še naprej odločno nasprotujejo reformi, čeprav obenem pravijo, da so za reforme. Vprašal jih je, kaj so čakali zadnjih 10 let, oziroma dolga desetletja, saj se o reformi govori vse od časa republikanskega predsednika Teddyja Roosevelta na začetku 20. stoletja. Zaradi tega Obama zavrača kritike, da zdaj ni čas za reforme. "Če ne zdaj, kdaj potem?" je vprašal Obama.
Vprašanje reforme politično trenutno koristi republikancem. Vodja manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia je povedal, da Američani Obamo poslušajo že leto dni, pa so še vedno proti reformi. Boehner je sicer zanemaril dejstvo, da so Američani reformo zagovarjali, vse dokler ni bila potrjena, najprej lani novembra v predstavniškem domu, nato pa decembra še v senatu. Po izgubi senatnega sedeža iz Massachusettsa je reforma zašla v slepo ulico, ker demokrati več nimajo 60 glasov v senatu, s katerimi bi preprečili obstrukcijo opozicije.
Po krajšem premoru so demokrati ugotovili, da novembra pred volivce ne morejo praznih rok, ker bodo potolčeni in so se odločili za nadaljevanje boja. Pristopil je tudi Obama, ki je leto dni pustil kongresnikom, da iz reforme naredijo predmet norčevanja Američanov, tudi tistih, ki reformo podpirajo.
Strategija demokratov je sedaj takšna, da mora predstavniški dom potrditi senatni predlog brez sprememb. Potem pa bosta oba domova potrdila še spremembe s posebnim zakonom, ki bi ga sprejeli s tako imenovanim postopkom proračunske pomiritve, to je manevrom, pri katerem je v senatu potrebna le navadna večina 51 glasov. Ta poteza je politično tvegana, ob tem pa sploh ni gotovo, da se bo izšla.
Obama je sicer postavil nov rok za potrditev senatnega predloga v spodnjem domu do 18. marca, ko odide na azijsko turnejo
Člani spodnjega doma morajo senatorjem in Obami verjeti na besedo, da bo končni predlog usklajen v skladu z njihovimi željami. Pri tem je največja obira skupina konzervativnih demokratov, ki v senatnem predlogu glede pravice do splava vidijo nevarnost, da bi lahko ta poseg deloma financirali s proračunskim denarjem.
Glede kompromisnega predloga se pogajajo tudi o tem, da bi znižali predvideni davek za draga zavarovanja, ki jih imajo delavci v nevarnih poklicih. Pogajajo se tudi o povišanju davka za premožnejše Američane v sistemu zavarovanja za starejše medicare, da bi obdavčili tudi dividende in dohodek od investicij. Povečati želijo tudi subvencije za revnejše, ki si ne morejo privoščiti zavarovanja in uvesti varovalke, da delodajalci poslej ne bodo zaposlovali le honorarnih sodelavcev, da se izognejo kaznim, če ne bodo zavarovali zaposlenih.
Bistvo reforme pa bo ostalo isto. To je ustanovitev zavarovalnih borz, kjer bodo ponudniki tekmovali za stranke, z upanjem, da bo cena premij tako padla. Reforma bi zavarovalnicam prepovedala diskriminacijo bolnih in zavračanje zavarovanj, poskrbela pa naj bi tudi za to, da se bo število zavarovanih Američanov povečalo za 20 do 30 milijonov. Tisti, ki se ne bodo mogli ali želeli zavarovati, pa bodo plačali kazen.
