Ko ste prišli na Vzajemno, ste dejali, da je zavarovalnico pomembno umakniti z dnevnega reda medijske obravnave, ki je bilo vse prej kot pozitivno. To vam je uspelo, dejali pa ste, da se boste ukvarjali tudi z razvojem. Ali ste že našli čas za razvoj?

Najprej smo odpravili dilemo in rekli, da razvoj bo. Poleg dopolnilnega zavarovanja imamo tudi druga zavarovanja in ta se morajo razvijati. Trg se razvija, okolje se spreminja in temu se moramo prilagajati.

O razvoju katerih zavarovanj govorite?

Že zdravstvena zavarovanja so nekaj, kar se močno spreminja in se bodo razvijala še naprej. Ljudem je treba ponuditi možnost zavarovanj za tista tveganja, ki morda nastajajo na novo in jih je prej pokrivalo obvezno zavarovanje. Če želimo našim članom ponuditi ekonomsko varnost, moramo slediti tem spremembam in se razvijati. Veliko je še nepokritih tveganj, kar je za nas, zavarovalničarje, zanimivo. So storitve, ki jih ljudje plačujejo sami, pa bi bilo morda bolje in lažje za njih, če bi jih plačevali prek zavarovalnice. Če določene storitve plačujejo sami, so lahko posameznikovi stroški zelo visoki ali zelo nenadzorovani. Odpirajo se tudi nova področja, kjer bo treba poskrbeti za zavarovanje tveganj, to je na primer dolgotrajna oskrba, kjer želimo biti zraven.

Torej boste razvijali nove produkte v tej smeri?

Že zdaj razvijamo in bomo tudi v prihodnje razvijali produkte, ki našim članom olajšujejo dostop do storitev. Marsikaj plačujejo sami, saj marsičesa ne krije niti obvezno niti dopolnilno zavarovanje. So potrebe, ki predstavljajo priložnost za zavarovalnico.

Pred časom ste dejali, da boste odločitev o življenjskih zavarovanjih prepustili novi upravi, ki vas bo zamenjala. Če se ta uprava odloči ustanoviti novo delniško družbo, ki bi bila v stoodstotni lasti Vzajemne in dobičkonosno trgovala z življenjskimi zavarovanji, ali ima dovolj sredstev za zagotovitev zahtevanega kapitala?

Z vprašanjem ste ponudili nekakšen recept, kako naj bi Vzajemna to izvajala. Vendar ni nujno, da ustanovimo delniško družbo, saj tudi sami lahko ponudimo življenjska zavarovanja, vendar morajo biti v vsakem primeru ločena od drugih. Obstajajo tudi vzajemne življenjske zavarovalnice. A bistveno je, da za takšne odločitve pridobimo soglasje članov. Ne gre za to, da bi uvajali dobičkonosne posle, ampak da našim članom ponudimo to, kar bi jim lahko bilo koristno in da se člani o tem strinjajo. Jasno pa je, da v primeru takšnih produktov ne veljajo načela, ki veljajo v dopolnilnem zavarovanju. Ne vem, kako se bo odločila nova uprava, upam pa, da se v nobenem primeru ne bo odločala brez soglasja članov.

Po mnenju nekaterih predstavlja največjo grožnjo Vzajemni demografski trend, ko naj bi skupina starejših zavarovancev prispevala 27 odstotkov sredstev, porabila pa več kot polovico. Ali je to lahko težava za Vzajemno, če ne začne tržiti tudi dobičkonosnih produktov, s katerimi bi to razliko pokrivala?

Ti ljudje imajo napačno predstavo.

In kakšna je pravilna?

Ni dopolnilno zavarovanje posebej izpostavljeno, ampak je zdravstvena dejavnost in zdravstvena varnost pred problemom finančnih posledic demografskih sprememb. Potrebe po zdravstvenem varstvu se spreminjajo z demografijo in na to lahko družba odgovori le sistemsko, ne izključno v eni ali drugi zavarovalnici. Potreben je odgovor, kako se bomo odzvali na demografska dejstva. To ni težava Vzajemne, predvsem pa ne dopolnilnega zavarovanja. To bo skupaj z obveznim zavarovanjem pokrilo stroške, ki nastajajo, ko ljudje koristijo storitve, ki so del obveznega programa javne zdravstvene službe. Če obvezno zavarovanje ne bo pokrilo stroškov, bo to storilo dopolnilno zavarovanje. Prispevkov posameznikov pa tudi ni mogoče povečevati in vprašanje je, če je vse, kar je v dopolnilnem zavarovanju, treba zavarovati. Govorim o majhnih vsotah: na primer, zakaj bi bil zavarovan za nekaj, za kar bi moje doplačilo znašalo do deset evrov. Okolje se spreminja, mi se temu prilagajamo in če se bo okolje prilagodilo demografskim projekcijam, se bodo morale deloma spremeniti tudi obveznosti, ki bodo pokrite z javnimi sredstvi in obveznosti, ki bodo pokrite z zasebnimi sredstvi in seveda tudi z drugimi zavarovanji.

Podlago za razvoj Vzajemne mora urediti politika, ste dejali, ko ste prišli na čelo zavarovalnice. A ko je država z ustanovitvijo Vzajemne prenesla bazo zavarovancev s sfere javnega v sfero zasebnega, se je manevrski prostor zožil. Koliko ima po vašem mnenju država sploh še manevrskega prostora, da ureja Vzajemno?

Kaj pa je drugega država kot organizirana družba za to, da stvari tečejo pravilno? Država ima vse pristojnosti, ima zakonodajno pristojnost, nadzorno pristojnost, le finančne nima, ker smo tako oblikovani. Država bo to uredila, saj je stalno urejala. Zakonodajno bo morala urediti način sodelovanja članov pri upravljanju. Že sedaj je bilo urejeno, a pokazalo se je, da se to lahko izrablja. In se je. Saj veste, kako je, če je možnost, se izkoristi. A te možnosti mora država zdaj omejiti, da se upravljanje izvaja res na način, kot je za vzajemne zavarovalnice zamišljeno. Nato mora to nadzirati. Za to dvoje ima pristojnosti in to bo uredila.

Ali sodelujete pri spremembah zakonodaje?

Ne, nimamo te pristojnosti, a sodelovali bomo pri razpravah. Kot izredna uprava imamo mandat, da pripravimo statutarne spremembe in spremembe pravil, da bodo v skladu z vzajemnostjo. Seveda moramo upoštevati zakon in če nam ta česa ne bo omogočal, bomo povedali, da bi bilo bolje, če bi bilo drugače zapisano.

Bo šla prihodnja ureditev v smeri zbiranja pooblastil, kot je bilo do sedaj, ali v smeri elektorskega sistema?

Če bi mi pisali zakon, ampak ga ne, bi šli v smer neposrednih volitev z vnaprej določenimi pravili o tem, kakšna mora biti struktura.

Oblikovali bi kandidatno listo in zavarovanci bi izbirali svojega predstavnika...

Tako je. Je sicer precej zapleteno, ker gre za 900.000 ljudi, a načelo je takšno. Če bo v zakonu določeno drugače, se bomo prilagodili. Naša stališča pomenijo stališča vzajemne družbe.

Kdaj boste sklicali skupščino, na kateri bodo volitve novih organov?

Če bi zakon sprejeli po skrajšanem postopku oziroma bo sprejet spomladi, smo do takrat sposobni organizirati skupščino. Če bo prišlo do zamud pri sprejemanju zakona, bo prva naslednja skupščina organizirana po starem.

Kako se bodo zbirala pooblastila?

Če bo po starem, po starem. Raje bi videl, da bi zakon vse prej uredil, a to ni v moji pristojnosti. Upam, da zakonodajna razprava ne bo potekala le o Vzajemni, ampak o vzajemnih družbah. Nenavadno je, da ima Slovenija le eno vzajemno zavarovalnico, da imamo le delniške družbe. Vzajemne zavarovalnice so zelo številne v zavarovalniškem sistemu Evrope.

Kako sodelujete z Zvezo društev upokojencev Slovenije?

Odgovorim lahko na dva načina, prvič, kako sodelujem jaz, Dušan Kidrič. Dobro, nimam nobenega problema, morda imajo oni težave z menoj, ker nisem vedno na razpolago in tudi nisem vedno istega mnenja. Ni pa težav s komunikacijo, da si ne bi povedali, da imamo iste cilje, a povsem enako ne mislimo. Kot drugo pa Vzajemna ne more sodelovati s posameznimi izbranimi društvi na ta način, ker Vzajemna je družba članov. Člani so vsi enaki - ni članov, ki so bolj enaki. To pomeni, da ni predstavnika članstva, ki bi ga Vzajemna posebej ujčkala. Z vsemi, ki si prizadevajo, želijo ali menijo, da morajo sodelovati, sodelujemo normalno.

Zveza društev upokojencev je ustanovila posebno Društvo članov Vzajemne, ki se bo zavzemalo za racionalizacijo stroškov pri poslovanju zavarovalnice, zmotilo pa naj bi jih predvsem to, da ste za sponzorstva namenili 450.000 evrov...

Odgovoril sem vam, da ni nobenega, ki bi bil bolj enakopraven. Menim, da je to ostanek prepričanja, da so bili odrinjeni, zato sedaj želijo biti zraven. Nihče ne misli, da bi moral biti kdo odrinjen, a nihče ne bo pripuščen zraven, ker meni, da bi moral biti zraven.

Koliko je Vzajemna pred vašim prihodom letno namenjala za sponzorska sredstva ?

Okoli milijon evrov. Zdaj smo se odločili za strategijo in s to bomo zasledovali cilje, da podpiramo preventivo, da se koncept vzajemnosti razvija, da ima Vzajemna kot družba prepoznavni ugled v smislu, kaj nudi. Z enim dodatkom, ki ga ljudje večinoma spregledajo: da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak da smo tukaj tudi zato, da podpiramo splošno dobro počutje, kar pomeni, da podpiramo tudi športne in kulturne stvari. Tudi to sestavlja kakovostno življenje in to bomo še naprej podpirali.

Zdaj boste za sponzorstvo namenili 450.000 evrov. Ali boste sredstva na novo razdeljevali ali boste z njimi pokrivali tudi obstoječe pogodbe, ki se jih ne da prekiniti?

Kam merite?

Ste sredstva za sponzorstva le prepolovili ali je pričakovati dodatno znižanje stroškov oziroma komu boste namenili teh 450.000 evrov?

To so sredstva, ki jih namenjamo tistim akcijam, ki bodo podpirale preventivne oblike zdravstvenega varstva, da bo čim manj kurativne dejavnosti. Podpiramo aktivnosti, ki našim članom lahko pomenijo neko dodatno storitev, ki jo dobijo, ker so naši člani, brezplačno ali po nižji ceni, podprli bomo aktivnost, s katero bomo prisotni v družbeno-kulturni kroniki. To bomo naredili na organiziran način, po pravilniku, s komisijo, uprava pa bo odločala. Zgolj zaradi tega, ker je nekdo na obstoječem spisku, sredstev ne bo dobil, zato bo zagotovo nekaj zamer.

Koliko individualnih pogodbe ste prekinili in za koliko ste znižali stroške?

Se bom posul s pepelom. Šele zdaj sem se naučil, kaj je to individualna pogodba. Vem, kaj vas zanima...

Zanima me, za koliko so se znižali stroški režije, če so se?

Prekinili smo pogodbe z bivšimi člani uprave.

Z vsemi?

Ne še z vsemi. Z Boštjanom Averjem in s prokuristom Francem Henigmanom smo prekinili pogodbe. Drugih pogodb, ki urejajo status svetovalcev uprave, nismo prekinjali. Kakšnega svetovalca smo prosili, če pristane na to, da gre na drugo delovno mesto in individualno pogodbo smo mu zamenjali z drugo. Naš cilj je, da zaposlitve na podlagi pogodb uredimo v skladu z delovno-pravno zakonodajo. Menim pa, da ne potrebujemo velikega števila svetovalcev uprave.

Koliko svetovalcev ima Vzajemna?

Šest, sedem.

Kakšni so načrti za preostalega člana uprave Davorja Hvalo?

Člani prejšnje uprave niso razumeli, da je njihov čas minil. Morali bi se zavedati tega, pa se niso. S pogajanji in ukrepi smo dosegli, da smo se z nekaterimi razšli, v nekaterih primerih z manjšim, v drugih z večjim soglasjem. Vsi člani prejšnje uprave bodo v našem mandatu morali zapustiti svoje položaje.

Ko ste prišli na Vzajemno, ste dejali, da imate dve nalogi - urediti sporne zadeve iz preteklosti in primerno ukrepati do morebitnih odgovornih za te zadeve. Kasneje ste dejali, da Vzajemna ni kriminalistična policija. Za morebitne ovadbe ste pooblastili revizijske hiše. Kako daleč ste z ugotovitvami?

Izredni revizorji končujejo s svojim delom. Potem je naša odločitev, ali bomo njihove ugotovitve posredovali odvetnikom in jim naložili, da sprožijo kazenske in odškodninske postopke.

Kakšne so dosedanje ugotovitve?

Ravnalo se je negospodarno. To je dejstvo. Če ni strogih proračunskih omejitev, se denar troši, tukaj jih ni bilo, ker je bilo denarja dovolj. Zato se je naročalo tudi kaj nepotrebnega ali predragega. Te evidence že imamo.

Za koliko sporno porabljenih sredstev gre?

Vsakega evra je škoda. Marsikatera svetovalna hiša, medijska hiša, marsikdo je izstavljal račune, ki bi jih osebno zavrnil.

katja.svensek@dnevnik.si