Svobodnjaška kandidatka, ki se bo 25. aprila v predsedniških volitvah zaenkrat kot edina pomerila s sedanjim predsednikom države Heinzem Fischerjem, je namreč v zadnjih dneh pošteno razburila avstrijsko javnost z izjavo, v kateri je kritizirala dele omenjenega zakona in svobodno izražanje mnenj postavila kot prioriteto nad ta zakon. Barbara Rosenkranz, ki je trenutno svetnica v spodnjeavstrijski deželni vladi, je v svoji politični karieri že večkrat izjavila, da je omenjeni zakon v nasprotju z ustavo.

Kronen Zeitung zahteval, da se Rosenkranz distancira od nacizma

Na njeno izjavo so se ostro odzvali tako sedanji predsednik države Heinz Fischer kot tudi kardinal Christof Schönborn, avstrijski zeleni, predsednik judovske skupnosti Ariel Muzicant, pa tudi avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki tokrat v predsedniške volitve ne pošilja lastnega kandidata. Največjo težo pa je imela kritika izdajatelja časopisa Kronen Zeitung Hansa Dichanda. Ta je svobodnjaški kandidatki sprva ponudil podporo v predvolilnem boju, vendar jo je po sporni izjavi umaknil in zahteval, da se javno distancira od nacistične ideologije.

Prve analize njene včerajšnje izjave tako pravijo, da je nastala predvsem pod pritiskom najmočnejšega časopisa v državi, hkrati pa, da je vsebinsko tisti minimum, ki je zadostil zahtevi Dichanda in hkrati ni odvrnil njenih najzvestejših pristašev. Barbara Rosenkranz namreč velja za ikono avstrijske desnice. Njene sporne izjave o omenjenem zakonu in njenem razumevanju zgodovine avstrijski politologi ocenjujejo kot neke vrste kodo, ki ekstremni desnici sporoča, da njihova stališča in njihova ideologija lahko postanejo družbeno sprejemljivi. Zato Rosenkranzeva, ki so jo vprašali, kakšno je njeno osebno mnenje o obstoju plinskih celic v koncentracijskih taboriščih in smrti milijonov judov v njih, ni preprosto potrdila obstoja teh in obsodila nacistična grozodejstva, temveč je odgovorila, da njeno poznavanje zgodovine izhaja iz tega, česar so jo naučili v avstrijskih šolah med letoma 1964 in 1976. Znano je, da se je pouk zgodovine v tistem času v avstrijskem šolstvu večinoma zaključil s prvo svetovno vojno.

Soprog kandidatke svobodnjakov Horst Jakob Rosenkranz velja za vodečega aktivista v ekstremno desnih krogih in je od leta 1991 vodja stranke Kritični demokrati, ki izdaja časopis Fakten. Ta je poleg časopisa Aula najpomembnejše glasilo avstrijske ekstremne desnice. "V njem s pozicij socialne demagogije nastopa tujcem sovražna propaganda, zagovarjajo se neonacistična kazniva dejanja, storilce pa avtorji branijo kot žrtve politične gonje," na svoji spletni strani opredeljuje vsebino glasila Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora.

Večina volilcev, ki so do sedaj volili avstrijsko ljudsko stranko, Barbare Rosenkranz zaradi njene bližine ekstremni desnici ne bo volilo, pravijo analitiki. Napovedujejo, da bodo konzervativni volilci, ki nočejo voliti socialdemokrata Fischerja, 25. aprila ostali doma. Prve javnomnenjske raziskave kažejo veliko prednost predsednika Fischerja (84 odstotkov), toda kar 46 odstotkov vprašanih bi si želelo še tretjega kandidata.