Zato dodaja: "Zelo se zavzemam za sivolasega bančnika, saj danes na banko več ne pridemo zaradi dviga denarja, ampak po nasvet, pomoč pri odločitvi. Starejši zaposleni bolje poznajo sistem in navsezadnje v stranki vzbujajo več zaupanja." Takih delovnih mest, meni Molanova, je veliko, še posebno v storitvenih dejavnostih. V teh dejavnostih je tudi veliko popoldanskega dela; starejši imajo že odrasle otroke, zato bi oni laže kot mlajši delali popoldne. Dober ukrep bi bil tudi deljen delovni čas, ki bi med odmorom za kosilo zaposlenemu omogočil več časa za počitek.
O programu ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, dr. Marija Molan meni, da ni slab. Moti pa jo, ker se ne razlikujejo od tistih, ki veljajo za mlajšo ali srednjo generacijo zaposlenih.
Pomoč pri odpiranju samozaposlitvene dejavnosti, na primer, je lahko ukrep za vse delavce, a davčna obremenitev naj bo dlje časa nižja za starejše, predlaga. Starejši delavci namreč zaradi upada sposobnosti težko obdržijo produktivnost mlajših in za enaka opravila potrebujejo več časa. Meni tudi, da je bolj kot skrajšati delovni čas pri starejših pomembno znižati obseg dela in storilnost. Država naj zato delodajalce razbremeni stroškov dela za starejše delavce, saj bi bili na tak način starejši zaposleni še vedno konkurenčni mlajšim. "Od starejših zaposlenih lahko pričakujemo kvaliteto, ne pa kvantitete," poudarja Molanova.
Zelo podpira možnost poklicne preusmeritve, kot jo omogoča ukrep vseživljenjskega učenja, vendar naj bo izobraževanje za mlajše in starejše delavce različno. Pri starejših predlaga usmeritev v konkretne poklicne dejavnosti, kot jih na primer omogoča izobraževanje za nacionalne poklicne kvalifikacije, saj bi jih v krajšem času usposobilo za novo dejavnost; poudarek poklicne preusmeritve naj bo tudi na izkušnjah, ki jih imajo starejši zaposleni veliko več kot mlajši.
Pri prilagoditvah v delovnem okolju se predlog ukrepov predvsem nanaša na varnost in zdravje pri delu. Spet gre za splošne ukrepe, ki veljajo za vse zaposlene, saj na primer hrup na delovnem mestu ne koristi ne starejšim ne mlajšim, pravi psihologinja. Več pozornosti bi bilo treba nameniti psihosocialnim razmeram v delovnem okolju, še posebno odnosom med generacijami. "Pogosto slišim o medgeneracijskem konfliktu: da se mladi nesramno, arogantno in cinično vedejo do starejših kolegov. Ti se pogosto čutijo zapostavljene in manjvredne, ker so počasnejši, ker slabo poznajo možnosti informacijske tehnologije," ugotavlja Molanova. Sprašuje se, ali morajo res vsi zaposleni obvladati vse delovne procese. Delodajalcem tudi predlaga, da izobraževanja pripravijo ločeno za različne skupine zaposlenih. Če je skupina starostno mešana, hitro nastane konflikt, starejši ne upajo spraševati in ostanejo v ozadju.
