Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da je zvišanje stopnje zaposlenosti starejših eden ključnih in nujnih ukrepov za omilitev negativnih posledic staranja prebivalstva. V ta namen je pripravilo program ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja, s katerim nameravajo do leta 2013 zvišati stopnjo zaposlenosti starejših od 55 let na 43,5 odstotka.

Malo delo tudi za brezposelne in upokojence?

Zoran Kotolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo, pravi, da bodo v ukrep zajeti tako zaposlene kot brezposelne starejše osebe pa tudi upokojenci. Za starejše zaposlene so predvidena dodatna usposabljanja in izobraževanja ter ukrepi za izboljševanje njihovih delovnih pogojev. Z mentorskimi shemami naj bi zagotovili boljši medgeneracijski prenos znanj in izkušenj med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, medtem ko bi brezposelni v tako imenovanih krožnih zaposlovanjih (job rotation) nadomeščali zaposlene, ki bi bili med tem časom na usposabljanjih. Starejše brezposelne osebe želijo na ministrstvu aktivirati tudi z okrepljenim vključevanjem v javna dela ter s subvencioniranjem samozaposlitve.

Ministrstvo si veliko obeta tudi od tako imenovanega malega dela, kamor bi se poleg študentov vključevali tudi brezposelni in upokojenci. Malo delo, ki je trenutno v javni razpravi, naj bi bilo časovno omejeno na največ 14 ur na teden oziroma 672 ur na leto, plačilo pa na višino letne minimalne plače. Davčna obremenitev takšne oblike dela naj bi bila po naših informacijah 28-odstotna, kar je manj od "rednega dela", a obenem dvakrat več od sedanjega študentskega dela.

Strošek dela starejših zaposlenih, ki je po opozorilih delodajalcev največja ovira za njihovo zaposlovanje, namerava ministrstvo za delo znižati z dodatno davčno olajšavo, ki bi lahko po Kotolenkovih besedah začela veljati prihodnje leto. Na ministrstvu pa razmišljajo tudi o uvedbi kvot, ki bi določile obvezni delež starejših v posameznem podjetju. Podjetja, ki ne bi dosegala obveznega deleža, bi morala, kot piše v gradivu, odvajati določen mesečni znesek v posebni sklad za usposabljanje in izobraževanje starejših.

Starejši pričakujejo več denarja in več dopusta

Raziskava Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) je pokazala, da ima le 12 odstotkov podjetij v Sloveniji zaposlenih več kot petino starejših oseb in da kar 46 odstotkov delodajalcev v svojih podjetjih zaposluje manj kot pet odstotkov delavcev, starejših od 55 let. Rezultati raziskave Kapitalske družbe, opravljene v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, obenem kažejo, da kar 86 odstotkov podjetij nima programov, namenjenih starejšim zaposlenim, niti ne razmišlja o njihovi uvedbi.

Najnovejša raziskava o aktivnem staranju, ki jo je opravila Jana Žnidaršič z ljubljanske ekonomske fakultete, je pokazala, da se vodje kadrovskih služb v podjetjih sicer zavedajo prednosti starejših zaposlenih; njihovega znanja in izkušenj, zanesljivosti, odgovornosti in lojalnosti, pri čemer pa med razlogi proti zadrževanju starejših delavcev izpostavljajo zlasti "potrebo po mladih kadrih" in oceno, da "starejši težko zmorejo delo, ki ga zahtevajo".

V podjetjih menijo, da je med največjimi ovirami za zaposlovanje starejših njihova neustrezna usposobljenost, nefleksibilnost in nepripravljenost za dodatna usposabljanja. Da vsaj slednje pri starejših ne vzbuja veliko zanimanja, dokazujejo tudi podatki ministrstva za delo o vključenosti v vseživljenjsko učenje. Medtem ko Slovenija na ravni vse populacije s 13,9-odstotno udeležbo močno presega povprečje EU, pa je vanjo vključenih le 5,4 odstotka starejših od 55 let.

Žnidaršičeva je v svoji raziskavi ugotovila, da se starejši želijo upokojiti predvsem zaradi prostega časa, zdravstvenih težav in stresa na delovnem mestu. Med razlogi, ki bi jih prepričali v daljše vztrajanje pri zaposlitvi, pa so navedli denarno stimulacijo, podaljšanje dopusta, zmanjšanje fizičnih obremenitev na delovnem mestu, skrajšani delovni čas (ob enaki plači) ter ustrezno zdravstveno preventivo v podjetju.