Vodja ljubljanskega zavetišča v Gmajnicah Marko Oman pravi, da ljudje o razlogih za oddajo psov sicer neradi govorijo, največkrat pa okrivijo kar psa, češ da je "preživahen" in da ga posledično ne morejo več obvladati. Med izgovori so pogoste tudi selitve iz hiše v stanovanje oziroma iz večjega v manjše stanovanje. "Težko ocenjujemo, kakšni so pravi razlogi, iz navedenega pa lahko posredno razberemo, da gre predvsem za finančne razloge," meni Oman. Zanimivo pa je, dodaja, da ljudje v zadnjem času med vzroki za oddajo živali navajajo tudi to, da se zavetišča pogosteje pojavljajo v medijih, oziroma da prej zanje sploh niso vedeli.

V Ljubljani oddajajo v glavnem mešance, ali pa pasemske pse brez rodovnika, kar po njegovem mnenju potrjuje tudi, da se od štirinožnih prijateljev trenutno poslavljajo bolj ali manj lastniki z nižjim socialnim standardom. "Menim, da bi bilo oddaj še več, če ne bi bilo treba pri tem plačati pavšalnega zneska za desetdnevno oskrbo. Ti lastniki si namreč tudi to težko privoščijo," je prepričan Oman, ki pove tudi, da se je v zadnjem mesecu v Gmajnicah povečala oddaja velikih psov in tako imenovanih nevarnih pasem, kar povezuje z afero bulmastifi.

Lastniki čez noč postali alergični na pasjo dlako

Podobne zgodbe je slišati tudi s štajerskega konca. Na Celjskem se je po besedah Tatjane Lenko, lastnice zavetišča Zonzani iz Dramelj, povečalo predvsem število "izgubljenih" psov, ki niso registrirani. To pomeni, da nimajo vstavljenih čipov in opravljenega obveznega cepljenja proti steklini. "Pozna se, da je recesija in da ljudje nimajo denarja. Najdeni psi so vseh starosti, trenutno pa imamo v zavetišču največ mladičev. Ljudje imajo doma živali, ki jih ne dajo pravočasno sterilizirati, ko pa mladičev ne morejo oddati, jih odvržejo kjersibodi," razlaga Lenkova in poudarja, da se je v zadnjem letu istočasno drastično zmanjšalo tudi število živali, ki prek zavetišča najdejo novega lastnika.

Zanimivo je, nam je zaupala lastnica zavetišča Zonzani, da se je sredi lanskega leta pri lastnikih kar čez noč pojavila "epidemija alergije". "Tak izgovor je bil lansko leto pri nas prava modna muha," pravi Lenkova. Prav zato so dvignili pavšalno ceno za oskrbnino oddanih psov, ki sedaj znaša 200 evrov za samca, medtem ko je treba pri samici doplačati še stroške sterilizacije. "Zdaj ljudje vsaj dvakrat premislijo, preden žival oddajo. Prej pa so živali vozili k nam, kot da smo 'rent-a-car' agencija."

Če bi živali pravočasno sterilizirali...

Po besedah Suzane Vodnjov, predsednice Društva proti mučenju živali Koroška, se tudi v njihovem koncu živali srečujejo s posledicami gospodarske krize. "Saj veste, da so živali prve, ki se jim pozna, če ljudje nimajo denarja. Ljudje, predvsem tisti z lastniškimi živalmi, se pogosto obračajo na nas. V prvi vrsti izražajo željo po pomoči pri sterilizacijah, če pa je stiska prehuda, hočejo žival tudi oddati," pojasnjuje Vodnjovova. Kot pravi, v društvu ocenijo, kdo je zares potreben pomoči, in takim, četudi imajo lastniške živali, krijejo celotne stroške sterilizacije. Tistim, ki niso popolnoma s socialnega dna, pa v društvu priskrbijo sterilizacijo po polovični ceni. Predsednica koroškega društva proti mučenju živali obenem ugotavlja, da so nekateri ljudje to začeli izkoriščati, in se jezi na neodgovorne lastnike, ki se nanje obračajo šele po tem, ko se jim živali dodobra namnožijo, namesto da bi ukrepali že prej.

Na Primorskem pasja recesija manj očitna

Medtem ko so nam tudi v zavetiščih na Dolenjskem in Gorenjskem postregli z nič kaj spodbudnimi podatki, pa je, kot kaže, recesija - vsaj kar se tiče pasjih pokazateljev - nekoliko prizanesla primorski regiji. Andreja Bogataj Krivec iz Obalnega društva proti mučenju živali iz Kopra pravi, da pri njih ni zaznati, da bi se ljudje zaradi recesije pogosteje odločali za oddajo psov v zavetišče. "Če se ozrem 10 let nazaj in to primerjam z današnjo situacijo, lahko mirno rečem, da se odstotek oddanih živali ni povečal. Na leto sprejmemo okrog 300 psov. Od tega jih je največ, 25 odstotkov, izgubljenih, ki se vrnejo domov, ostalim pa poiščemo nove lastnike," nam je zaupala Bogataj-Krivčeva. Edino, kar gre po njenem mnenju morda povezati s krizo, je, da so v zadnjih treh mesecih našli več zapuščenih mladičev, kar je za ta letni čas nekoliko presenetljivo.

Podobno opažajo tudi v zavetišču za pse Oskar v Vitovljah pri Novi Gorici, kjer se oddaja psov niti ni toliko povečala, kolikor se je v zimskih mesecih povečalo število najdenih (neregistriranih) psov, predvsem mladičev. "Po navadi je teh največ pred poletjem, ko imajo psi največ kotitev. Ali pa gredo ljudje na dopust in zapustijo pse. Tudi to se še vedno dogaja," pravi Elizabeta Košuta Arčon.

V Prekmurju pa gre pasjim prijateljem v času recesije očitno celo boljše kot poprej, če se opremo zgolj na podatke vodje zavetišča Mala hiša iz Murske Sobote Andreja Cimra. Ta nam je povedal, da so v letošnjem zimskem obdobju oddali zgolj nekoliko manj psov kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je število najdenih psov v letošnji zimi zmanjšalo skoraj za četrtino.