V izjavi po srečanju je povedal, da se je v luči konference o Zahodnem Balkanu, za katero sta dala pobudo s Kosorjevo in bo potekala na Brdu pri Kranju 20. marca, odločil povabiti Tadića in Kosorjevo na neformalno srečanje na Ptuj, da bi se posvetovali o odprtih vprašanjih konference in aktualnih vprašanjih.

V enournem pogovoru na ptujskem gradu so uspeli, kot je dodal - sicer "ne v celoti, ampak bolj ali manj" - "rešiti vsa vprašanja, ki so bodisi statusno ali vsebinsko povezana s konferenco". Katera so ta vprašanja, ni pojasnil, je pa Tadić v izjavi ponovil stališče Srbije, da je predpogoj za njeno sodelovanje na konferenci ta, da bo Kosovo "sodelovalo v formatu, ki je v skladu z resolucijo VS ZN 1244", torej kot Kosovo-Unmik. Dodal pa je, da si v Beogradu želijo, "da bi se vse dileme glede tega vprašanja rešile", da bi se začel regionalni dialog in da so pripravljeni sodelovati na konferenci.

Sicer pa so vsi trije izpostavili, da so se na srečanju v luči svetovne gospodarske krize dogovorili za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami. Kot je povedal Pahor, so se pogovarjali o možnostih, "da spričo odpravljanja nekaterih političnih zadržkov med državami pospešimo tudi gospodarsko sodelovanje, ki je v korist prav vseh treh držav, ker je recesija naredila svoje" in dostikrat prepolovila medsebojno gospodarsko sodelovanje. "Mi pa si želimo, da bi se to sodelovanje znova okrepilo, da bi se vsi trgi odprli en za drugega in da bi, kolikor je to mogoče, vsi trije nastopili skupaj na tretjih trgih," je dodal.

Tadić je sestanek označil kot izjemno pomembnega, "ki je v zelo kompleksnih okoliščinah svetovne finančne krize, ki je prizadela gospodarstva treh držav, priložnost za iskanje notranjih resursov za razvoj ekonomij treh držav in ohranitev delovnih mest". Strinjali so se, da se v zadnjih dveh letih soočajo s podobnimi izzivi in težavami. Na območju Jugovzhodne Evrope pa je tudi potreba po vzpostavitvi dobrega političnega ozračja, katerega rezultat ne bi bilo samo članstvo v EU, ampak tudi zagotovitev pomembnih investicij in odpiranja delovnih mest.

Konferenca na Brdu pri Kranju pa bi po njegovih besedah morala biti "eden od uvodnih sestankov v prihodnosti, ki bi morali prispevati k oblikovanju tega pozitivnega ozračja".

Pahor, Kosorjeva in Tadić naj bi se v okviru "personalne trilaterale" prihodnjič sestali na Hrvaškem, nato pa še v Beogradu. Tadić meni, da bi ta srečanja prispevala k sprostitvi političnih odnosov med tremi državami, pa tudi na celotnem območju JV Evrope, kjer države želijo postati članice EU in se pri tem medsebojno podpirajo.

Dodal je še, da si Srbija želi, da bi Hrvaška čim prej postala članica EU in da jih veseli, da je Slovenija ta korak že storila. Verjame pa tudi, da je "korak za korakom mogoče reševati odprta vprašanja v duhu dobrega sodelovanja in z namero, da bi preprečili nastanek problemov, ko zanje ni čas, še posebej pred vstopom posameznih držav v EU".

Kosorjeva je današnje srečanje označila kot "nadaljevanje dobre in uspešne zgodbe predvsem v odnosih med Slovenijo in Hrvaško", ki sta jo državi pokazali že pri skupni organizaciji konference o Zahodnem Balkanu, ki bo govorila o evropski poti regije. Na sledi zaupanja in sposobnosti ter pripravljenosti na reševanj problemov in odprtih vprašanj, ki sta jo pokazala s slovenskim kolegom in obe vladi, "je treba graditi tudi reševanje drugih problemov". "Odločnost držav JV Evrope na evropski poti mora biti definitivno razbremenjena bilateralnih odprtih vprašanj in problemov," to je najboljša pot, je dodala in ocenila, da bo mnoge odgovore moč najti na omenjeni konferenci na Brdu pri Kranju.