Stavkajo zaposleni v javnem prometu, zaradi česar ne vozijo mestni avtobusi in podzemna železnica v grški prestolnici, kjer živi kar tretjina vsega prebivalstva te južnoevropske države. Ohromljen je tudi železniški promet v državi, za nekaj ur pa so se stavki pridružili tudi nadzorniki letalskega prometa, zaradi česar so odpovedali številne lete, poročajo tuje tiskovne agencije.

Stavkajo tudi številni učitelji in zdravniki, ki sprejemajo zgolj nujne primere. Tako kot pred devetimi dnevi so se stavki solidarnostno pridružili tudi radijski in televizijski novinarji ter zaposleni na državni tiskovni agenciji. K stavki je pozval celo policijski sindikat.

Poleg prometnega kaosa, ki je v prestolnici nastal zaradi stavke, so državo danes pretresli tudi nemiri. Pred parlamentom, ki je v okviru reševanja krize danes potrdil dodatne ukrepe, se je zbralo 7000 protestnikov. Policija je morala v boju s protestniki uporabiti tudi gumijavke in solzivec.

Protestniki so napadli dve častni straži, razbijali so okna, izložbe bank, hotelov, trgovino s telefoni in restavracijo s hitro prehrano. Že pred tem so levičarski protestniki napadli tudi vodjo delavskega sindikata GSEE Yiannisa Panagopoulosa, ki je nagovoril zbrano množico ljudi. Zamaskirani mladostniki so napadli policijo, ki varuje najpomembnejše upravno sodišče v Grčiji, vdreti pa so poskušali tudi v prostore ministrstva za delo.

Gre za največji izbruh nasilja, odkar je finančna kriza v Grčiji lani dosegla vrhunec. Policija je aretirala pet ljudi, sedem policistov pa je bilo v protestih ranjenih.

Protesti so izraz nezadovoljstva javnosti z napovedanimi reformami, ki naj bi pomembno spremenile dosedanji način delovanja grškega gospodarstva in javnega sektorja, odpravile številne ugodnosti javnih uslužbencev in prekinile s prakso korupcije ter neplačevanja davkov, a obenem tudi posegle v nekatere pravice revnejših skupin v družbi kot npr. upokojencev.

Stavka in protesti so tudi eden od poskusov, da bi vlado in parlament odvrnili od napovedanih reform oz. jih prisilili, da zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja zastavijo drugače.

Za razliko od prejšnjih vlad, ki so pod pritiski ulice skoraj vedno popuščale, ko je šlo za reformo okostenele grške ureditve, pa je socialistična vlada premiera Papandreuja v luči globoke krize, ki je državo pripeljala blizu bankrota in na finančnih trgih zamajala zaupanje v moč skupne evropske valute, vsaj zaenkrat odločena, da korenite spremembe izpelje do konca.

Grški parlament, kjer imajo socialisti udobno večino, je tako danes potrdil dodatne ukrepe, ki jih je vlada sprejela v sredo in za to požela odobravanje evropskih partneric. Z najnovejšim ukrepom naj bi v proračunu privarčevali 4,8 milijard evrov in pomagali znižati javni dolg.

Papandreu je že večkrat povedal, da argumente protestnikov, ki trdijo, da bodo zaradi varčevanja prizadeti delavci, upokojenci in socialno šibki, razume, vendar pa preprosto ni denarja za izpolnitev njihovih pričakovanj.

Papandreu bo imel danes in v naslednjih dneh tudi več srečanj z visokimi evropskimi predstavniki. Danes se je že srečal s predsedujočim evroskupini Jeanom Claudom Junckerjem, popoldne pa ga bo v nemški prestolnici sprejela nemška kanclerka Angela Merkel. Srečal naj bi se tudi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in celo ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Merklovi bo grški premier predstavil ukrepe za sanacijo javnih financ, ki jih je sprejela Grčija. Obenem pa naj bi evropskim partnerjem predstavil, kakšno obliko solidarnosti pričakuje od njih v težkih časih za Grčijo.

Že večkrat je grški premier zatrdil, da Grčija od partneric v EU kljub drugačnim ugibanjem na pričakuje denarja, temveč pomoč, ki ji bo omogočila, da se na finančnih trgih zadolžuje po bolj ugodnih pogojih kot sedaj, ko mora za državne obveznice plačevati skoraj dvakrat višje obresti kot Nemčija.

Papandreu ves čas tudi opozarja, da bi resna kriza v Grčiji ogrozila evro, to pa bi imelo resne posledice za celotno evropsko gospodarstvo. Zato poziva k solidarnosti in skupnim naporom za ohranitev stabilnosti denarne unije.