Pogovor je pripravila založba Mettis Bukvarna, pri kateri je nedavno izšla slikanica Za zmeraj mlad, ki je nastala na podlagi besedila velike Dylanove uspešnice "Forever young". Z gosti se je pogovarjal direktor in glavni urednik založbe Goran Č. Potočnik.
Dylana je v povezavi z Nobelovo nagrado za književnost prvi omenjal ameriški pesnik Allen Ginsberg, toda po Novakovem mnenju Dylan, vplivna kulturna ikona, nagrade ne potrebuje. Novak je sicer poudaril, da je Dylan prelomen glasbenik in izvrsten pesnik, ki ga je je s svojo uporno držo očaral že kot mladostnika. Gre za raznovrstno osebnost, ki je šla čez več ustvarjalnih faz ter se ponaša z opusom, ki ga ne premore legija drugih umetnikov.
Novak je opozoril, da je Nobelova nagrada sicer zelo pomembna, a tudi spolitizirana. Ni naključje, da jo je lani, ob 20. letnici padca Berlinskega zidu, prejela prav disidentka Herta Müller, sicer izvrstna pisateljica. Novak tako meni, da bi Nobelova nagrada morala iti inovativnim glasovom, ki za seboj nimajo velike mašinerije, v Dylanovem primeru glasbene. Obstajajo pesniki, ki si nagrado zaslužijo bolj kot Dylan, je prepričan Novak.
Jure Potokar, ki je angleščino na začetku mojstril prav ob Dylanovih besedilih, je opozoril, da je Dylan pesnik, ki se izraža skozi glasbo in ne skozi knjigo. Sega torej k izvirom, ko je bilo pesništvo eno z glasbo. Pri Dylanu šteje interpretacija. Za Dylana zadnja leta poznavalci ocenjujejo, da nima več glasu, oziroma da ga sploh nikoli ni imel, toda bistvena je njegova izrazna moč, ki je edinstvena, je pripomnil Potokar.
Kranjc, ki je ob pogovoru nekatere Dylanove pesmi tudi zapel, je še opozoril, da je Dylan s svojo interpretacijo odprl vrata številnim glasbenikom, ki sicer zaradi ne prav opernega glasu nikoli ne bi stopili na oder, nemajhen vpliv je imel tudi na literarne ustvarjalce. Toda zbrani so se vseeno strinjali, da je Dylan tako velika figura, da Nobelove nagrade ne potrebuje, saj ne more več bistveno vplivati na njegov že tako velik ugled.
