Vito Rožej (Zares) pravi, da zakonik sledi družbeni realnosti, saj se zmanjšuje delež klasičnih družin. Po mnenju Jakoba Presečnika (SLS) pa je pravica istospolnih do posvojitve, ki jo predlaga zakonik, umetna. V treh desetletjih od sprejetja veljavne družinske zakonodaje se je družinsko življenje spreminjalo. Strokovne raziskave in mnogi statistični podatki kažejo na pluralizacijo družin, zmanjšuje pa se delež nuklearnih dvostarševskih družin, je dejal Rožej.

Zato, da zajamemo vso raznolikost in kompleksnost družinskega življenja, moramo po njegovem mnenju upoštevati vključevalno definicijo družine. Temelj družine ni njena oblika, ne spol, ali spolna usmerjenost staršev, ampak njena vsebina, je prepričan Rožej. Po njegovih besedah rešitve v zakoniku sledijo tej družbeni realnosti, predvsem zaradi koristi otrok in ne na račun ali ob zmanjševanju pravic tradicionalne družine.

Kot poudarja Jakob Presečnik (SLS), sporne določbe, ki izenačujejo istospolne zveze z zakonsko zvezo moža in žene tudi glede posvojitev otrok, ne sledijo namenu zaščite pravice otrok. Z njimi se po njegovem mnenju poskuša zgolj uveljaviti umetno pravico istospolnih do posvojitve otrok.

Sprememba zveze ni pravno utemeljena

Razlogi za takšno radikalno spremembo zakonske zveze v predlogu niso pravno utemeljeni in posledice za varstvo koristi otroka niso ustrezno raziskane, poudarja. Temeljni interes vsake državne in družbene skupnosti je po Presečnikovih navedbah naravna reprodukcija, ki je "po naravi stvari mogoča samo med partnerjema različnega spola". Meni namreč, da je družina, ki otroku nudi moško in žensko vzgojno dimenzijo, nenadomestljiva, saj vsaka druga možnost v neenakopraven položaj postavi predvsem otroka.

Po mnenju Ljuba Germiča (LDS) je zakonik obsežen in moderen zakon, ki "pritiče moderni družbi, kakršna želimo biti". Tudi on poudarja, da je bistvena točka zakonika namenjena zagotavljanju otrokovih koristi. V LDS tudi podpirajo novo definicijo pojmov v zakoniku. To, da bodo istospolni pari glede posvojitev v enakem položaju kot ostali prosilci, po njegovih besedah pomeni, da bodo podvrženi enako strogi obravnavi in končni odločitvi sodišča.

Otroci, ki živijo v istospolnih družinah, so diskriminirani v primerjavi z ostalimi otroki, je dejal poslanec. Dodaja še, da zakonik ničesar ne odvzema tradicionalnim družinam, ampak le izenačuje in priznava enake pravice vsem vrstam družin.

Posvojitve s strani istospolnih so zločin nad otroki

Prvak SNS Zmago Jelinčič je dejal, "da imamo pred sabo zakon, ki bi bil lahko zelo dober, pa vendar ima eno veliko napako - zlorabo teh pozitivnih rešitev za to, da bi se v ta zakon vsililo posvojitve otrok istospolnim partnerjem". Poslanec je namreč predloge o posvojitvi otrok s strani istospolnih označil za zločin nad otroki.

Potem, ko je napovedal, da bo govoril o "zlorabi, o ogabni zlorabi koalicijskih strank, ki poskušajo svoje izvitoperjene spolne zadeva vtakniti v ta zakon", ga je predsednik DZ Pavel Gantar prekinil in pozval k spoštljivemu govoru. V nadaljevanju mu je izrekel še dva opomina.

Reforma družinskega prava je po besedah Franca Jurše nastala kot posledica potreb po prilagoditvi pravne ureditve družinskega področja sodobnim in realnim družinskim razmeram. Zakonik je v primerjavi z veljavno zakonodajo precej moderniziran, ocenjuje poslanec. Primerneje je po njegovem mnenju treba urediti celotno družinsko pravo predvsem z vidika interesov in koristi otrok.

Kot pomembno novost izpostavlja prepoved telesnega kaznovanja, kot pomanjkljivost pa, da zakonik ne predvideva sankcioniranja telesnega kaznovanja. Poslanci DeSUS bodo po njegovih besedah glasovali po svojem prepričanju, večina pa jih bo predlog podprla.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin je pričakovati, da bodo koalicijski poslanci trdno stali za družinskim zakonikom, medtem ko opozicija odločno nasprotje posvojitvam otrok s strani istospolnih partnerjev. Zaradi teh določb zakonika tudi ne bodo podprli.

Z večino zakonika naj bi bili zadovoljni vsi

Družinski zakonik je nastajal dolgo, sedanji vladi pa gre priznanje, ker je zakonik že prvo leto svojega mandata pripeljala do postopka v državnem zboru, je poudarila Črnak Megličeva. Ob tem dodaja, da je vlada organizirala široko javno razpravo, sodeč po javnih nastopih in odzivih pa so s pretežnim delom tega zakonika zadovoljni vsi.

Kot pravi, je bila družina vedno polje ideoloških spopadov in tudi tokrat naj bi strokovne argumente utišala ideološka govorica. "Strokovni argumenti so bili do sedaj v javnosti le redko soočeni, pa še takrat so bili utišani z dramatičnimi nastopi nasprotnikov, katerim je skupno to, da le teh niso mogli nasloniti na noben strokovno dokazan protiargument," je dejala poslanka.

Predlog priznava, da v družbi obstaja drugačnost, ki jo sprejemamo

Predlog zakonika po mnenju SD priznava, da v družbi obstaja drugačnost, ki jo sprejemamo, da vzorci v družbi niso dani enkrat za vselej, ampak se spreminjajo. Prav tako po njenem mnenju zakonik vsem tipom partnerstev in družin ter posameznikom, ki se v njih vključujejo, zagotavlja enake pravice, kar nenazadnje zagotavlja tudi ustava, pravi Črnak Megličeva.

Po besedah Andreje Črnak Meglič (SD) je ključen cilj zakonika izboljšanje položaja otrok v družinah. France Cukjati (SDS) pa meni, da je cilj predloga očitno v sami degradaciji klasične družine.Kot poudarja, rešitve v predlogu družinskega zakonika ne ogrožajo nikogar, še najmanj slovensko družino ali slovenski narod. Zakon na tej točki po njenih besedah zgolj priznava in dovoljuje drugačnost, je ne promovira in ne spodbuja, pač pa odpravlja diskriminacijo v dostopu do pravic, ki nimajo nobene realne podlage. Ob tem je izpostavila tudi nekatere druge novosti, ki jih prinaša zakonik, med drugim institut zagovornika otroka.

Cukjati: Družinski zakonik je nesprejemljiv, saj razvrednoti razumevanje slovenske družine

Po Cukjatijevih besedah predlagani družinski zakonik vsebuje vrsto dobrih rešitev, a je nesprejemljiv, ker bistveno spreminja razumevanje slovenske družine. "Prvič v zgodovini jo usodno razvrednoti, ker popolnoma ignorira njeno naravno, biološko usmerjenost v novo življenje," poudarja poslanec.

Izpostavil je raziskave, ki po njegovih navedbah dokazujejo negativne vplive na razvoj osebnosti otroka, ki živi z istospolnima partnerja.

Tudi v sedanji slovenski zakonodaji pojem družine izključuje homoseksualno skupnost in ta diskriminacija ni protiustavna, meni. Ustava namreč določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Na ustavi pa temelji tudi sedanji zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki med drugim določa, da družina zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo, pomen zakonske zveze pa je v zasnovanju družine.

Ker ustavno sodišče po njegovem doslej ni nikoli ugotovilo, da bi bila ta definicija protiustavna, bi bilo to definicijo spremeniti in družino pojmovati drugače očitno protiustavno.

Cukjati se sprašuje, kaj je vzrok, da sedanja vlada vztraja pri legalizaciji posvojitev otrok s strani homoseksualnih parov, tudi za ceno referendumske zavrnitve celotnega družinskega zakonika. Vzroka "slovenske agresivne homoseksualne politike" po njegovem ne moremo iskati v pomanjkanju naravnih družin, ki bi bile pripravljene sprejeti posvojenca, niti v strahu pred demografsko eksplozijo slovenskega prebivalstva. Cilj predloga je očitno v sami degradaciji klasične družine, je dejal.