Kot so zapisale v izjavi za javnost, se z imenovanjem bivše poslanke Lipe urad "žal dejansko sprevrača v nasprotje tistega, kar smo poskušali doseči z ustanovitvijo njegovega predhodnika Urada za žensko politiko leta 1992".
Imenovanje Žgajner Tavševe, skupaj z dejstvom, da komisiji DZ za peticije "predseduje oseba, ki izraža podoben odnos do marginaliziranih skupin kot aktualna v. d. zagovornice načela enakih možnosti", je tako po njihovem "v posmeh samemu načelu enakosti in spoštovanju človekovih pravic".
Urad za žensko politiko je v preteklih letih, kot so prepričane podpisnice izjave, širil polje, v katerem je bilo mogoče neenakost obravnavati kot politično vprašanje.
Po njihovem o tem priča vrsta ohranjenih ali na novo pridobljenih pravic, kot so pravica do umetne prekinitve nosečnosti in temu ustrezna zdravstvena zakonodaja, prepoved diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti, sankcioniranje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, zakon o enakih možnostih žensk in moških, zakon o preprečevanju nasilja v družini. Sem uvrščajo tudi prve predloge, ki so bili podlaga za pripravo aktualnega predloga družinskega zakonika.
Nekdanje funkcionarke s področja pravic žensk in drugih skupin se sicer zavedajo, da obstoj institucij, ki v svojem nazivu nosijo sintagme, kot sta spoštovanje človekovih pravic in načelo enakosti, sam po sebi ne zagotavlja uresničitve teh načel in namenov.
"Pa vendar - za učinkovitost vladnih institucij je odgovorna vlada in najmanj, kar bi pričakovali od vlade, ki se sklicuje na načelo enakosti in človekove pravice, je, da uradu, ustanovljenem z namenom, da se ta načela tudi uresničijo, zagotovi ustrezno avtonomijo ter finančne in kadrovske pogoje," poudarjajo.
Zato je po njihovem prepričanju pomembno, da osebe, ki vodijo take institucije, "izkazujejo najvišjo raven politične kulture, etičnih in moralnih standardov pri ščitenju in uveljavljanju pravic družbenih manjšin, marginaliziranih skupin in nemočnih posameznikov in posameznic, da so pro-aktivne - in ne zgolj re-aktivne".
Prejšnji teden je bil v nekaterih medijih objavljen protest proti imenovanju Žgajner Tavševe, pod katerega se je podpisalo več predstavnikov civilne družbe. V njem opozarjajo, da se je z imenovanjem bivše poslanke DZ, "ki je med svojim mandatom javno zagovarjala in promovirala nestrpnost", vlada "odločila nadaljevati zdaj že ustaljeno prakso ciničnega in posmehljivega odnosa do načela enakosti".
