Potresu je sledilo tudi več močnih popotresnih sunkov jakosti od 5,6 do 6,9, kar je še dodatno prestrašilo prebivalce Čila. Potres je povzročil ogromno škodo na poslopjih in infrastrukturi, a njenega celotnega obsega oblasti za zdaj še ne morejo oceniti.

Potres je Čile udaril 317 kilometrov jugozahodno od prestolnice Santiago de Chile v globini 59,4 kilometra, je sporočil ameriški center za spremljanje potresov, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Žarišče potresa je bilo zgolj 115 kilometrov od obalnega mesta Concepcion, v katerem živi več kot 200.000 ljudi. Tla so se stresla ob 3.34 po lokalnem času (8.34 po srednjeevropskem času), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Stavbe so se tresle kot žele

V prestolnici Santiago de Chile ne delajo telekomunikacije povezave, sesuli so se sistemi za oskrbo z elektriko, vodo in plinom. Porušile so se številne starejše zgradbe, tudi zgodovinskega pomena, kot so cerkve in poslopja iz ilovice. Oblasti so zaradi posledic potresa za najmanj teden dni tudi zaprle mednarodno letališče v prestolnici, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Katastrofalno je tudi v drugem največjem čilskem mestu Concepcion, ki leži okoli 500 kilometrov južno od Santiaga de Chile. To mesto je potres najbolj prizadel. Porušili so se mostovi in vdrle ceste, dostop do središča mesta pa naj zaradi ruševin sploh ne bi bil mogoč. Prav tako so praktično onemogočeni vsi komunikacijski stiki s tem mestom.

Dostop do središča mesta zaradi ruševin naj sploh ne bi bil mogoč.

Čilska predsednica Michelle Bachelet je za tri osrednje regije v državi razglasila izredne razmere, a hkrati prebivalce pozvala, naj bodo mirni. Za zdaj po lastnih navedbah ni zaprosila za pomoč tujine. Oblasti se sicer bojijo, da je pod ruševinami pokopanih več sto ljudi, zato naj bi število žrtev še vztrajno naraščalo.

Ocena škode še ni možna

Potrdila je tudi, da je potres povzročil ogromno škodo na poslopjih in infrastrukturi, a njenega celotnega obsega za zdaj še sploh ne morejo oceniti. Oblasti doslej po besedah predsednice nimajo podrobnejših podatkov o cunamiju, so pa prejeli poročila o plimnem valu, ki je dosegel otočje San Fernandez in zalil več hiš, navaja dpa.

ZDA so zaradi potresa izdale svarilo za celotno območje Srednje Amerike, Čile, Peru, Ekvador, Kolumbijo, Antarktiko in Francosko Polinezijo. V pripravljenosti so tudi na Japonskem, kjer je premier Jukijo Hatojama vladi že naročil, naj se pripravi na nudenje pomoči morebitnim žrtvam. Oblasti na Filipinih pa so v pripravljenosti, da v primeru cunamija odredijo evakuacijo.

Svarila pred cunamiji

Zaradi silovitega tresenja tal - v Santiagu de Chile so se tresla kar minuto in pol - so najprej oblasti v Čilu izdale svarilo pred cunamijem, temu pa so nato sledile praktično vse države ob Tihem oceanu.

Popotresni valovi so po podatkih Centra za opozarjanje pred cunamijem v Tihem oceanu doslej dosegli 11 čilskih obalnih mest, najvišji, visok 2,34 metra pa je dosegel mesto Talcahuano. Velik popotresni val je že pred tem dosegel otok Robinson Crusoe, ki leži okoli 660 kilometrov od čilske obale, a od tam oblasti niso prejele poročil o večji škodi. Popotresni val naj bi zelo ogrožal tudi Velikonočni otok, kjer živi okoli 4000 ljudi, zaradi česar je čilska predsednica tam ukazala delno evakuacijo.

Center za opozarjanje pred cunamijem v Tihem oceanu je sicer izdal svarilo za tihomorsko obalo vseh držav Srednje in Južne Amerike, pa tudi za Antarktiko, Rusijo, Japonsko, Filipine, Novo Zelandijo, v pripravljenosti pa so tudi v Avstraliji.

Grafika kaže predvideno potovanje cunamija po potresu, ki je stresel Čile.

V pripravljenosti sta po poročanju ameriške tiskovne agencije AP tudi ameriški zvezni državi Kalifornija in Aljaska, medtem ko naj bi prvi popotresni valovi Havaje dosegli okoli polnoči po srednjeevropskem času. V centru za opozarjanje pred cunamijem so še poudarili, da naj bi se ogromni popotresni valovi širili postopoma. Med dvema valoma bi lahko pretekla tudi ura, navaja dpa.

Z arhipelaga Tonga v južnem Pacifiku so medtem začeli evakuacijo prebivalstva, strokovnjaki pa so posvarili, da bi lahko popotresni valovi obale azijskih držav, Avstralije in Nove Zelandije dosegli v 24 urah po potresu. V centru za opozarjanje pred cunamijem so še poudarili, da naj bi se ogromni popotresni valovi širili postopoma. Med dvema valoma bi lahko pretekla tudi ura, navaja dpa.

Drugi močan potres v Latinski Ameriki v dveh mesecih

Današnji potres je že drugi močan potres v Latinski Ameriki v zadnjih dveh mesecih. Sredi januarja je potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici stresel Haiti. Pri tem je umrlo več kot 200.000 ljudi.

Prebivalci tihomorske obale se predvsem bojijo popotresnih valov, saj so še vedno živi spomini na katastrofo decembra 2004, ko je potres na Sumatri sprožil ogromen popotresni val, ki je zahteval več kot 230.000 mrtvih po vsej jugovzhodni Aziji.

Zgodaj davi je sicer močan potres prizadel tudi japonsko Okinavo, a ni terjal večje škode, lažje pa sta bili poškodovani le dve osebi.

Čile je maja 1960 stresel uničujoč potres jakosti 9,5 po Richterju, ki so ga takrat poimenovali Valdivia ali Velik čilski potres. Ta potres je sprožil cunami, ki je prizadel jug Čila, Havaje, Japonsko, Filipine, dosegel pa je celo Novo Zelandijo in jugovzhod Avstralije. Naravna katastrofa je takrat terjala 2200, po nekaterih ocenah pa celo 5700 mrtvih.

V Čilu je trenutno 14 slovenskih državljanov

Matjaž Ingolič iz dežurne službe Ministrstva za zunanje zadeve je povedal: "Trenutno se v Čilu nahaja 14 slovenskih državljanov. Skupina 12 slovenskih turistov in vodič so na jug Čila, ki je od epicentra oddaljen približno 400 kilometrov, odpotovali s turistično agencijo Kompas.  V Čilu je tudi turist, ki je tja odpotoval v lastnem aranžmaju. Natančne lokacije turistov in ali so dobro, nam zaradi prekinjenih telefonskih linij ni uspelo izvedeti." O morebitnih žrtvah ali drugi škodi za zdaj iz Čila ni poročil. MZZ je sicer v stiku z veleposlaništvom v Buenos Airesu.