Nazadnje smo ga v Dnevniku predstavljali kot serviserskega šampiona, ki je skrbel za Anjo Paerson, švedsko kraljico alpskega smučanja. Tedaj je Švedinja na svetovnem prvenstvu 2007 na domačem terenu v Areju tekmicam pustila drobtinice ter osvajala kolajne po tekočem traku. Z njim smo se tedaj pogovarjali na domačem terenu v Areju, tri leta pozneje je našel nov domač teren. Whistler, kjer bo z ženo Andree Lavoie v naslednjih dneh kupil hišo, in sicer na prizorišču letošnjih zimskih olimpijskih iger.

"Kot veste, sem z ameriško reprezentanco delal od leta 2002, potem pa sem se preselil k Anji Paerson, s katero sem doživel tri prečudovita leta. Ko sva se poslovno razšla, sem se priključil kanadski reprezentanci. Zakaj? Predvsem zato, da sva z ženo preživela nekaj časa skupaj, saj je fizioterapevtka v domači reprezentanci. Kupila sva hišo v Framu, v katerega sva se z Andree zaljubila, vendar realnost je takšna, da zdaj slovenski domek oddajava, trenutno pa imava v najemu hišo v Whistlerju. Žena v njej opravlja fizioterapijo štiri dni zasebno, naslednje tri dneve je uradna fizioterapevtka na polikliniki v Creeksideu, kjer potekajo alpski smučarski olimpijski boji. V naslednjih mesecih bova tu kupila hišo," je začel zgodbo Aleš Sopotnik in nadaljeval: "Po kanadski avanturi sem se pred olimpijsko sezono dogovoril z Lindsey Vonn, da postanem njen osebni serviser. Toda čez noč se je zgodil precejšen šok, saj se je Lindsey deset dni pred začetkom sezone odločila, da Rossignolove smuči zamenja za Headove. Vem, da je dobila približno pol milijona dolarjev več denarja, a sem takoj vedel, da je storila napako. Rekel sem ji, da bo plačala davek v tehničnih disciplinah in ga tudi je. Skratka, čez noč sem ostal brez službe. Zelo kratek čas. Kmalu me je poklical vodja smukaškega dela ženske ameriške reprezentance Jim Tracey in me povabil k sodelovanju."

Trboveljčan trenutno uživa v blišču ameriške reprezentance, ki po tekočem traku osvaja olimpijske kolajne. Ampak kakšna je pravzaprav točno njegova naloga? "Niti ne vem natančnega odgovora. Sem človek, ki sem raje brez dela, kot bi nekoga odrinil od njega. Ko me je poklical Jim Tracey, sem mu rekel, da ne bom delal pri hitrih disciplinah, ker že imajo servisno ekipo. Tako sem v tej sezoni odgovoren za tehnični del. Toda v Ameriki uživam zaupanje, ki me preseneča. Tako sem bil, denimo na olimpijskem smuku, odgovoren za prvih 25 sekund in sem o njem poročal. Torej so mi zaupali teren, ki je odločal o kolajnah. Lahko bi rekel, da sem nekakšen koordinator, saj tudi svetujem serviserjem, na kakšen način naj pripravijo smuči. Za zdaj nam gre zelo dobro," je strnil olimpijske naloge Aleš Sopotnik in nadaljeval o prizorišču, ki ima v ameriških srcih posebno mesto: "Olimpijska kolajna je tu v Whistlerju še posebno cenjena, ima dvojno težo. Vem, da je izrečenih in napisanih veliko kritik na račun varnosti hitrih disciplin. A vedite, da so tukaj ljudje drugačnega mišljenja kot v Evropi. Proge so izjemno težke in Američanom in Kanadčanom veliko pomeni, da zmaga resnično najboljši smučar. Tu dejansko zmaga. In to cenijo. Tu imajo resnično najboljši status bogov!"

"Lindsey Vonn je res ločena od ameriške reprezentance. A to je nekaj povsem razumljivega. Ko gre športniku vrhunsko, gre na svoje, ko mu gre malce slabše, se priključi reprezentanci. Poglejte primer Julie Mancuso, ki je zdaj enakovredni člen ameriške reprezentance in se v Whistlerju kaže v povsem novi luči. Običajno je na sestanke zamujala po pet minut, zdaj hodi prva. Posluša, kaj se pogovarjamo, ve, da je mogoče le na takšen način priti do vrhunskih rezultatov. Bode Miller je podoben primer. Tudi on se je pred olimpijsko sezono priključil k ameriški reprezentanci. Odločil se je prav, saj osvaja olimpijke kolajne."

Za konec smo Sopotnika prosili, naj pojasni razloge, zakaj se je predlani razšel z Anjo Paerson, ki je letos v Whistlerju osvojila že šesto kolajno na olimpijskih igrah. "Naj vam najprej povem, da se je Anja tik pred olimpijskimi igrami razšla z avstrijskim serviserjem, ki je šel takoj k Elisabeth Goegl in z njo osvojil bronasto olimpijsko kolajno. Trenutno z njo dela nekdanji serviser Reinerja Schoenfelderja. Preden sem se razšel z Anjo, sem rekel, da nisem dirkalni konj. Lahko se pohvalim, da sem z njo sodeloval v življenjskem obdobju, ko je doživela športni vrhunec. Doživel sem jo tudi v drugi luči. Ko se ni znala več primerno vesti do najbližjih okoli sebe, ko je metala smuči. Te stvari me motijo, in to sem ji odkrito povedal. Vedno sem se do nje vedel kot do povsem normalnega človeka. To šampioni potrebujejo, ne nošenja po rokah. Ponosen sem, da sem lahko rekel, da z njo ne bom več delal, čeprav so mi ponujali veliko finančnih sredstev. Leto in pol nisva govorila, spregovorila sva šele novembra lani v Leviju. Zdaj se dobro razumeva in po grozljivem smukaškem padcu sem ji poslal sporočilo, na katerega mi je naslednji dan po osvojeni superkombinacijski kolajni lepo odgovorila. Tudi Lindsey sem že odpustil njeno dejanje in se pogovarjava povsem normalno."