Petru Grušovnjaku, ki je bil dva mandata predsednik sveta delavcev Mure, pri lanskih spontanih protestih pa je imel tudi pomembno vlogo, se zdi še posebej sporno, da je Mura na začetku lanskega leta na več hčerinskih podjetij prenesla velik delež zaposlenih. Med njimi sta bili tudi Mura - moška oblačila in Mura - ženska oblačila, ki sta bili ustanovljeni z minimalnim ustanovitvenim kapitalom. "Ker ti dve podjetji nista imeli nobenega premoženja, več kot tisoč delavcev v stečajnem postopku ne bo prejelo poplačanih terjatev," opozarja Grušovnjak. Zato od stečajnega upravitelja Mure, d. d., Branka Đorđevića pričakuje, da bo v stečajnem postopku v okviru svojih pristojnosti izpodbijal ustanovitev teh dveh podjetij.
Po besedah Đorđevića je okoli 1600 delavcev, ki med stečajnim postopkom niso bili zaposleni v Muri, d. d., bili pa so del skupine Mura, prijavilo za okoli 13 milijonov evrov terjatev. Ali bodo te terjatve priznane, še ni znano. "Ravnali bomo v skladu z zakonodajo. Na nove pravne osebe Mure so bile prenesene tako pravice kot obveznosti. Zaradi kompleksnega vprašanja se do teh terjatev še nismo izjasnili. Pridobivamo še pravna mnenja, dokončna odločitev pa bo znana v začetku marca," pravi Đorđević. Ustanovitev Mure - moška oblačila in Mure - ženska oblačila pa bi moral na primer sindikat izpodbijati, preden sta ti podjetji sploh končali v stečajnem postopku, dodaja.
Sicer pa lahko v stečajnem postopku Mure Đorđević izpodbija tiste posle, ki so bili sklenjeni v zadnjem letu, če so bili nekateri upniki zaradi njih oškodovani. Ta rok začne teči, ko družba postane insolventna, kar pomeni, da se v primeru Mure izteče na začetku aprila. "Medtem ko bomo vložili nekaj izpodbojnih tožb, odškodninskih ne bomo vlagali. Če bodo odkrili kakršne koli nepravilnosti, jih lahko vložijo kriminalisti, ki preiskujejo poslovanje Mure," pravi Đorđević.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
