Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah, umrl pa je 18. februarja 1950 v Mariboru. Okrogle obletnice njegove smrti se bodo na Ravnah na Koroškem v četrtek spomnili najprej z okroglo mizo na temo Prežih - 60 let pozneje. Okrogla miza se bo začela ob 18. uri v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, na njej pa bodo govorili o aktualnih aktivnostih, povezanih s Prežihom in njegovim delom.

Isti večer ob 20. uri bodo v Kulturnem domu na Ravnah premierno izvedli gledališko predstavo Prežihove sanje. Besedilo predstave je po romanih in povestih Prežihovega Voranca zapisal Bernd Liepold-Mosser, ki je poskrbel tudi za režijo. V vlogi Prežiha bo nastopil Pavle Ravnohrib, vlogo njegove žene pa igra Violeta Tomič.

Ob koncu svojega življenja sedi Prežihov Voranc, oslabljen od internacije v kacetu, v svoji hiši v Kotljah pri Ravnah na Koroškem in je poln strahu pred smrtjo. Strahovi njegove preteklosti korakajo mimo njega: otroštvo, ko je bil kajžarski otrok na spodnjem Koroškem, spominja se izkušnje prve svetovne vojne v Doberbodu, konflikta v tako imenovanem koroškem obrambnem boju, bega, ko je v času med vojnama prek Evrope bežal kot socialistični funkcionar, časa, ko je bil interniran v koncentracijsko taborišče kot partizan, sooča pa se tudi se s strahom, da bi ga v povojni Jugoslaviji difamirali kot kritika režima.

Prežihov Voranc se je v svojem življenju in v svojem delu zavzemal za interese socialno šibkih. Za sanje o pravičnejšem svetu je tvegal svoje življenje. Na koncu svojih dni se zdaj sprašuje, ali je vse to imelo kakšen smisel. Na odru so prikazane postaje njegovega življenja, sanjske in moraste slike, kalejdoskop 20. stoletja, so sporočili iz Slovenske prosvetne zveze, ki pri predstavi sodeluje kot partner v okviru slovensko-avstrijskega projekta Brezmejnost.

Pri projektu sodelujeta tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Občina Ravne na Koroškem. Po četrtkovi premierni predstavitvi na Ravnah na Koroškem bo sledilo več ponovitev predstave po Koroškem v Sloveniji in Avstriji.

Prežihovega Voranca kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem, je opisal v zbirki novel Samorastniki.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise - Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh - ter zgodovinsko-politične brošure in članke.