Kasetne bombe so orožje, v katerih je na stotine delcev - to je manjših bomb, granat ali raket, ki se razsujejo po obširnih območjih. Nekaterih delcev kasetnih bomb ne raznese takoj in lahko mirujejo tudi po več let. Ti delci so na videz podobni majhnim plastičnim igračam, zato pogosto pritegnejo otroke, ki so velikokrat njihove žrtve. Tak delec lahko človeka ubije ali pohabi z oddaljenosti do 50 metrov.

Tovrstne bombe so sporne prav zaradi številnih žrtev med civilisti. Po ocenah organizacije Handicap International je kar 98 odstotkov žrtev kasetnih bomb civilistov, med njimi skoraj tretjina otrok.

O besedilu konvencije, ki prvič prinaša opredelitev kasetnega streliva in prepoveduje njegovo uporabo, proizvodnjo, kopičenje zalog in prodajo, so se države članice ZN dogovorile decembra 2008, za njeno veljavnost pa jo je moralo ratificirati 30 držav. Konvencija določa tudi stroge roke za uničenje zalog tega streliva in očiščenje onesnaženih območij. Od držav zahteva podporo prizadetemu prebivalstvu.

Ban je v torek izrazil zadovoljstvo, da bo lahko konvencija stopila v veljavo. Ob tem je v sporočilu za javnost še navedel, da dejstvo, da bo dokument v veljavo stopil le dve leti po njegovem sprejemu, kaže, "kolektivno odvrnitev sveta od tega grozovitega orožja", ki je "nezanesljivo in nenatančno" in ki civiliste ubija in pohablja še dolgo po koncu oboroženih konfliktov.

Konvencija bo obvezujoča le za tiste države, ki so jo ratificirale. Kot 29. in 30. sta to storili Burkina Faso in Moldavija, med tistimi, ki so dokument ratificirali, pa je tudi Slovenija. Listino o ratifikaciji je Slovenija pri generalnem sekretarju ZN deponirala že avgusta lani.

Dokument so sicer ratificirale še Norveška, Avstrija, Vatikan, Irska, Mehika, Nova Zelandija, Albanija, Hrvaška, Laos, Sierra Leone, Zambija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Japonska, Črna gora, Španija, Burundi, Luksemburg, Makedonija, Malavi, Malta, Nikaragva, Niger, San Marino in Urugvaj.

Ban je v torek tudi druge države pozval, naj ratificirajo konvencijo. A nekatere vojaške velesile, med njimi ZDA, Kitajska in Rusija, ter velike uporabnice tega orožja, kot so Izrael, Indija in Pakistan, podporo konvenciji zavračajo in trdijo, da je uporaba kasetnih bomb upravičena.