V sporočilu za javnost, ki je bilo v torek objavljeno na spletni strani Vsedržavne zveze za Julijsko krajino in Dalmacijo (ANVGD), Toth opozarja, da je najpomembnejše sporočilo Türkovih izjav to, da se strinja s predsednikom Italije Giorgiom Napolitanom in z njegovo odločno obsodbo tedanjih dogodkov.

"Türk nas vabi, da se spominjamo krivic, ki jih je slovenski narod utrpel od fašističnega režima. Gre za resnico, ki je begunci nismo nikoli skrivali: bodisi glede diskriminacije, ki sta ji bili podvrženi slovenska in hrvaška manjšina v Julijski krajini v obdobju od 1922 do 1943, bodisi glede trpljenja Slovenije, ki jo je med leti 1941 in 1943 zasedla italijanska vojska, ko sta krvava državljanska vojna in osvobodilna borba razdelili tudi Slovence in jih postavili ene proti drugim do konca vojne leta 1945. Skupaj se spominjati, pomeni spoštovati se," poudarja Toth.

Slovenski predsednik se je oglasil dva dni po 10. februarju, italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in odhod italijanskih optantov z območij Istre, Reke in Dalmacije. Med drugim je opozoril, da "tragičnih izkušenj iz celotne druge svetovne vojne, kakor tudi iz obdobja neposredno po njej, ne smemo pozabiti", to obdobje pa je treba obravnavati odkrito, pošteno in strpno.

Türk je dejal, da se v Sloveniji ceni, da je italijanski predsednik ob lanskem dnevu spomina na fojbe opozoril na trpljenje, ki ga je ljudem, med njimi tudi številnim Slovencem, prizadejal fašizem, opozoril pa je tudi, da "potrebujemo vsestranski dialog (...), da bi se odpravili preostali predsodki in ustvarilo ozračje zaupanja, ki je potrebno za reševanje vseh nerešenih vprašanj".

Sem je slovenski predsednik vključil vprašanji financiranja dejavnosti in kulturnega razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi veljavnih zakonskih in mednarodnopravnih obveznosti, zato je 10. februar po Türkovih besedah "dan, ko je treba misliti tudi na današnje manjšine in zanje kaj storiti".

Napolitano je 10. februarja ob dnevu spomina na fojbe zatrdil, da se bo boril proti različnim "oblikam diplomatske potlačitve" tragedije povojnih pobojev in eksodusa optantov. Zgodovina Italijanov v Istri in "grozota fojb" sta po Napolitanovem mnenju poglavje kulture in zgodovine tako Italije kot Evrope, ki bi ga morali