Glede navodila k 74. členu državnotožilskega reda, ki določa, da mora letni razpored dela vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev in pomočnikov tožilca, ki se jim zadeve dodeljujejo v delu, SVZ ugotavlja, da razlog za takšno določbo ni jasen, saj se zdi samoumevno, da ta akt "že sedaj vsebuje in mora vsebovati tudi imena oseb, na katera se vse to nanaša".

Glede prve alineje navodila k 77. členu, ki določa, da mora biti v odredbi o dodelitvi zadeve drugemu tožilcu naveden razlog in pravna podlaga dodelitve, SVZ ugotavlja, da takšna določba v ničemer ne določa, kako se predmetna določba državnotožilskega reda uporablja. "Ne nanaša se namreč konkretno na nič že sicer neposredno določenega, temveč temu vnaša oziroma dodaja še novo vsebino. Kdaj in katere odredbe o prevzemu (prenosu) določene zadeve morajo biti tudi v pisni obliki obrazložene, pravzaprav že neposredno določa sam zakon, s čemer bi torej ta del navodila tako rekoč normiral (določal) neko zakonsko materijo," so zapisali.

Navodilo k prvemu odstavku 84.b člena tožilskega reda, po katerem mora tožilec v primeru sopodpisa zadevo, preden jo da v pregled vodji tožilstva, podpisati, je po mnenju SVZ sprejemljivo, vprašljivo pa je, "ali je res tudi potrebno". "Očitno se je predlog izrecne določitve podpisa pred predložitvijo na vpogled pravzaprav uvaja zaradi tega, da se s tem izrazito vzpostavi (nakaže) neko razmerje 'sopodpisa' ... Sicer pa bi menili, da tožilec, ki je dolžan zadevo predložiti po 84.b členu na vpogled, to že sedaj podpiše," je zapisano.

Za navodila k drugemu odstavku 84.b členu po katerem mora vodja v primeru odklonitve sopodpisa ravnati po 66. členu zakona o državnem tožilstvu, torej mora zadevo obvezno predodeliti drugemu tožilcu, v SVZ ugotavljajo, da določajo nekaj kar državnotožilski red sedaj sploh ne določa: "S tem v zvezi pa moramo ugotoviti, da predvidena določba ne samo skuša urejati zakonsko materijo, temveč je hkrati vsebinsko tudi v nasprotju z zakonsko ureditvijo. Točneje rečeno je, gledano v vsebinskem smislu, določba navodila taka, da bi tako rekoč spreminjala zakon. Ker to pravno formalno sicer ni možno oziroma ni dopustno, pa moramo torej ugotoviti, da je določba v očitnem nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu."

SVZ sicer priznava, da zakon v tem delu ni dovolj jasen, vendar pa dodaja, da je predodelitev zadeve zdaj zgolj ena od možnosti, in zato ne more biti obveza.

Na koncu SVZ še dodaja, da obvezna navodila lahko pripomorejo k odpravi posameznih nejasnosti, "splošno vzeto pa po našem mnenju obvezno navodilo ne daje nobenih možnosti za kakšno drugačno uporabo tega, kar je v državnotožilskem redu že določeno. Za vsako vsebinsko spremembo pa bi bilo potrebno spremeniti sam zakon, in zatem tudi sam državnotožilski red," še ugotavlja.

Na ministrstvu za pravosodje so za STA povedali, da mnenja še niso prejeli, ko ga bodo, pa ga bodo preučili.

Mnenje glede navodil je službo vlade za zakonodajo zaprosil sam Zalar. Gre za ustaljen postopek, saj služba pregleda vsa vladna gradiva.

Navodila je Zalar pripravil potem, ko je nadzor na Okrožnem tožilstvu v Ljubljani pokazal nekatere nepravilnosti, o teži katerih so sicer mnenja ministrstva in tožilstva deljena.