Zanimanje Kapitalske družbe (Kad) za delež v Mercatorju po Štembergerjevih ocenah ni verodostojno ravnanje niti ni v tem poslu koristno, ne za Mercator ne za resnega kupca, ki ima jasno strategijo in za čim boljše poslovanje Mercatorja. "Žalostno je, da vsako podjetje pri nas enačimo z nacionalnim interesom," je poudaril.

Štembergerja je v postopku prodaje 36 odstotkov Mercatorja presenetil predvsem hrvaški Agrokor, saj je pričakoval, da bo ta nastopil preko posrednika oz. enega od finančnih investitorjev. Njihov transparentni nastop po njegovih ocenah kaže na način odkritega komuniciranja.

Je pa prvega moža Ilirike kljub vsemu presenetilo zanimanje velikega števila finančnih kupcev za Mercator, saj je prepričan, da za finančnega kupca, razen specialista za to področje, kot je Bain Capital, ni veliko potenciala za zaslužek.

Odprodaje podjetij, o katerih so vedno odločilno besedo imeli vodilni politiki, so po Štembergerjevem prepričanju izvirni greh sedanje gospodarske krize, zadolženosti in neučinkovitosti gospodarstva. Tako rekoč od osamosvojitve so s premoženjem upravljali, gospodarili in odločali ljudje, ki v gospodarstvu niso imeli veliko izkušenj. To se vidi pri vsakokratnem kadrovanju, kjer iščejo predvsem lojalne kadre.

Za državo imajo lahko posebno strateško vlogo samo podjetja, ki imajo monopolen položaj ali izjemno velik tržni delež, kar pa na dolgi rok ni vzdržno. Država bi morala za taka podjetja, tako Štemberger, ustvariti čim bolj konkurenčno okolje. Vsa ostala podjetja bi morala biti za državo nestrateška, interes v njih pa ustvariti konkurenčno okolje.

Prvi mož Ilirike se je dotaknil tudi reševanja Istrabenza. Kot je dejal, ima Petrol v koprski družbi žal angažirana velika sredstva, zato je njegov angažma razumljiv in potreben. "Razumem, da ga rešujemo, toda zavedati se je treba tudi, da je bil leta 2007 Petrol izrabljen kot pomoč za in pri privatizaciji Istrabenza," je poudaril in dodal, da je bilo to po njegovem takrat hudo narobe in je tudi zdaj.

Štemberger sicer nima dokazov, da je pri privatizaciji Istrabenza šlo za pomoč nekdanje vlade Igorju Bavčarju, meni pa, da je bila pomoč nekdanje vlade pri tem odločilnega pomena. Petrol je Bavčarjevemu taboru pomagal tako, da je objavil prevzem Istrabenza, s tem je blokiral 30 odstotkov prostih delnic Istrabenza, za katere upravi ni bilo treba zagotoviti lastnega denarja, ki ga ni imela, pač pa je ta sredstva plačal Petrol.

Pri tem je po Štembergerjevem mnenju glavno vlogo zagotovo odigral tedanji politični vrh, z vrsto operacij, s katerimi so navzkrižno zablokirali lastništvo v Istrabenzu in Petrolu s pretvezo, da gre za prevzemno grožnjo Petrolu. "Zdaj, ko se razpleta zgodba o sanaciji holdinga in ko banke zahtevajo svoj denar, je jasno, da ta prevzemna grožnja ni držala," je zatrdil.

Za to po ocenah prvega moža Ilirike ne bo nihče odgovarjal. V sanacijo Istrabenza je vpletenih veliko različnih akterjev, ki imajo nekaj skupnih interesov, nekaj pa zagotovo čisto različnih. Od teh interesov bo odvisna rešitev Istrabenza, je še dejal Štemberger in pojasnil, da gre za iskanje razmerja lastnine ter dolga, ob tema pa zagotovo še interesa, kdo bo v prihodnje obvladoval dve strateški dejavnosti, energetike in plinov ter skladiščenja nafte.