Med vzroki za poškodbe smučarjev so po podatkih iz raziskav najpogosteje utrujenost, mišična nezrelost, neizkušenost, slabše smučarske veščine in neustrezna oprema. Kljub napredku v razvoju smučanja se število nesreč na smučiščih ne zmanjšuje, spreminjajo pa se mehanizmi nastanka poškodb, ugotavlja specialist splošne kirurgije s travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar.

Včeraj na Pohorju nesreča s poškodbami hrbtenice

Po sobotni nesreči na sedežnici na Mariborskem Pohorju je zdravniško pomoč v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru poiskalo 12 udeležencev. Med njimi je bilo 11 lažje poškodovanih, eden pa je v nesreči utrpel poškodbe hrbtenice. Vsi so po ambulantni oskrbi že zapustili bolnišnico, so sporočili iz Športnega centra Pohorje.

Kot so še sporočili, sedežnica Stolp, na kateri se je nesreča zgodila, do nadaljnjega ne obratuje. Povezava med Mariborskim in Areškim Pohorjem je urejena s tremi smučarskimi avtobusi, ki na relaciji Bolfenk-Areh-Bolfenk v obratovalnem času vozijo nepretrgoma. Povezava med Bolfenkom in vlečnico Videc je urejena po povezovalni cesti Kordek. Povezava v smeri Areh-Bolfenk preko vlečnic Partizanka in Videc je odprta, so še zapisali.

Naj spomnimo, na smučišču Mariborsko Pohorje se je v soboto na sedežnici Stolp snela jeklenica, pri čemer se je lažje poškodovalo več oseb. Na napravi je bilo v tem času po besedah okoli 30 ljudi, od tega se jih je 17 lažje poškodovalo.

Do nesreče je prišlo, ko se je snelo povratno kolo na zgornji postaji sedežnice Stolp, zaradi česar je iztirila jeklenica, žičnica pa se je nenadoma ustavila. Za nesrečo je najverjetneje kriv ležaj na povratnem kolesu.

Prednosti učinkovite preventive

Za preprečevanje vzrokov za nastanek poškodb je na voljo več učinkovitih načinov, na katere pa morajo smučarji in njihovi starši pomisliti pravočasno in še prej, ko sebi ali otrokom pripnejo smuči. Kot svetuje Vindišar, ki je tudi odgovoren za organizacijo zdravniške službe na Smučišču Rogla, je potrebno najprej preveriti stanje smučarske opreme in njeno skladnost z otrokovim razvojem.

Poleg tega je potrebno razumno izbrati smučarski teren, ki ga je smučar sposoben obvladati. Na smučišču je treba hitrost prilagoditi razmeram na progi, številu smučarjev in osebnim smučarskim veščinam. Za smučanje je ob tem pomembna tudi dobra telesna pripravljenost.

Pomemben dejavnik preprečevanja poškodb je tudi zaščitna oprema. Slovenska zakonodaja določa obvezno uporabo čelade za otroke do 14. leta starosti. Čelada mora biti ustrezne velikosti, ne sme se premikati in mora biti pravilno zapeta. Ob tem strokovnjaki navajajo, da so odrasli in starši, ki prav tako uporabljajo smučarsko čelado, dober zgled mladim smučarjem.

Nujna smučarska obleka primerne velikosti

Priporočljivo je, da so smučarji primerno oblečeni. Smučarska obleka naj bo primerne velikosti in naj otroku omogoča, da lahko pod bundo in smučarske hlače obleče še dodatna oblačila. Oblačila naj smučarjev ne ovirajo pri gibanju.

Starši in smučarski učitelji bi morali otroke in mladostnike pred vključitvijo na smučišče poučiti o vedenjskih pravilih, ki veljajo na smučiščih. Vsak smučar mora biti seznanjen vsaj z 10 FIS pravili, ki urejajo obnašanje na smučišču in so praviloma na ogled na vidnih mestih vseh organiziranih smučišč.

Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo tudi na spremembe, ki jih prinašajo razvoj smučarskih tehnik in opreme. Smučanje danes zahteva več previdnosti, upoštevanja drugih na smučišču in več znanja. Za varno sožitje vseh različnih smučarskih tehnik in različno starih smučarjev bi morali izboljšati kulturo smučanja in vzgojo na tem področju, poudarja Vindišar in dodaja, da ima poleg osveščanja smučarjev velik pomen tudi primerno urejeno in kakovostno pripravljeno smučišče.