Po poročanju POP TV iz pogodbe izhaja, da v primeru napak in stranskih učinkov cepiva skoraj vso odškodninsko breme nosi država. Ministrstvo naj bi povrnilo vso škodo in razbremenilo GSK vseh odgovornosti, škod, kazni, glob, vključno s sodnimi stroški pred slovenskimi sodišči. GSK pa naj bi nosil odgovornost le v primeru, če bi šlo za namerno kršitev na strani GSK in njegovih podružnic in če zdravilo ne bi bilo proizvedeno v skladu z dobro poslovno prakso.

Da je pogoj, da odgovornost za morebitne stranske učinke cepiva nosi država, v nasprotju s slovenskim zakonom o zdravilih, po katerem odgovornost nosi proizvajalec, je v pogovoru za POP TV pritrdil tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. Vendar, je dodal, v tem primeru "velja naš zakon in tega se je zavedal tudi GSK".

Na vprašanje, ali to pomeni, da so se velike farmacevtske družbe nekako združile in izkoristile strah pred pandemijo ter države praktično potisnile ob izid - podobno klavzulo je namreč z Novartisom podpisala Italija - pa je odgovoril, da s takšno ugotovitvijo soglaša.

Sicer minister poudarja, da se je v Evropi s tem cepivom cepilo preko 46 milijonov ljudi, v Sloveniji 103.000; "imeli smo 294 prijav težav, pri čemer je šlo za bolečino in rahlo vročino. Cepivo je bilo po njegovih besedah preizkušeno, primera, da bi zaradi stranskih učinkov prišlo do tožbe, ni bilo. Koga bi prizadeti tožili, težko ugiba, verjetno pa bi šel prvi postopek proti državi in nato država proti proizvajalcu.

Miklavčič je tudi pritrdil, da priložnosti, da bi se o ceni cepiva pogajal, ni imel. Cena, sedem evrov, je bila fiksna. Se pa je imel možnost pogajati o plačilnih rokih in ti so bili zelo dolgi, tako da vse cepivo, ki je v Sloveniji, še ni zapadlo v plačilo. Dobave so zmanjšali za 30 odstotkov in to pomeni v državnem proračunu prihranek dveh milijonov evrov.

Delno razkritje informacij iz pogodbe s farmacevtsko družbo GSK - med drugim glede obveznosti in odgovornosti, ki jih je prevzela država, ter cene posamezne enote cepiva - narekuje odločba informacijske pooblaščenke. Vendar na ministrstvu doslej podatkov niso razkrili, saj je obstajala možnost, da GSK zoper odločbo sproži upravni spor.

Kot je danes za STA pojasnil pooblaščenec GSK iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc & partnerji, Andrej Kirm se za upravni spor niso odločili, pa so v družbi še vedno prepričani, da so nekatere informacije poslovno občutljive in se ne bi smele razkriti.