Šprint dvojic v drsalni tehniki bi lahko primerjali z veslaškim dvojcem Čop - Špik. Tekačica iz Besnice, doline, ki ima z vasicami Nemilje in Jamnik v smučarskem teku lepo tradicijo, je letos ena najboljših drsalnih šprinterk. V Dusseldorfu je bila tretja, v Davosu četrta, v Pragi šesta in prva v Ribinsku. S Katjo Višnar sta v Rusiji osvoji že tretjo mesto v eni paradnih disciplin za slovenske udeleženke. Čeprav bodo v strokovnem štabu glede na okoliščine nastopov Petre Majdič zasedbo določili tik pred zdajci, je jasno - s Petro Majdič sta sposobni do zlata. Zadnje treninge je opravila sama v Planici. Petra Majdič, Katja Višnar in Barbara Jezeršek so bile že v Kanadi, mlada Anja Eržen je potovala zraven, trener Vladimir Korolkevič pa bo zaradi bolezni na prizorišče potoval šele jutri.

Kako so uspeli zadnji treningi v Planici?

Trenutno sem kar pošteno utrujena. Sedaj se moram le še spočiti in mislim, da bo v redu. Res sem bila sama, brez trenerja Volodje. A včasih tudi nekaj več samote ugaja.

Vrhunec bo šprint štafet. S Petro Majdič vaju tudi v mednarodnih krogih uvrščajo v ožji vrh kandidatk za kolajne.

To, da nama pripenjajo kolajno, sem slišala. Vendar še ni čisto jasno, ali bova s Petro sploh tekli skupaj. Postavo bodo določili šele pred tekmo. Ta negotovost me malce moti. Seveda želim čim višje in to je vse. Sicer naj bi štartala na štirih tekmah. Potrudila sem bom na vseh.

Vseeno ste kandidatka za kolajno. Je zaradi tega kaj več napetosti?

To me ne moti in ne obremenjuje. Grem pač na štart in če se uresniči, bo pač lepo. Če se pa ne bo, se pa pač ne bo. Osredotočila sem bom za vsak nastop posebej.

Zadnji šprint v Canmoru ste si ogledali pred TV ekranom?

Sem. In bila bolj živčna, kot bi bila na prizorišču. Predvsem sem opazovala podrobnosti, tehniko in taktiko pri konkurenci. Morda bo kaj prišlo prav. Presenetili pa me rezultati niso. Škoda, ker se tako Petri kot Katji ni izšlo s srečnim razpletom. Zmaga Kowalczykove tudi ni bila presenetljiva. Tudi prednost ne, saj je bil razplet v finalu pač brez Petre. V Whistlerju bo drugače. Aino Kaisa Saarinen in še katera od finskih tekačic, Norvežanka Marit Bjoergen, Švedinja Hanna Falk bodo v šprintu, tako na klasičnem med posameznicami kot v drsalnem v šprintu dvojic trde nasprotnice. Napeto bo in prav nič lahko.

Kako ste podoživljali padec Petre Majdič?

Sama sem se tedaj spomnila na Prago pred dvema letoma. Tudi tedaj se nas je več znašlo na kupu. Nisem se mogla izogniti padcu.

Veljate za eno najbolj elegantnih in spretnih tekačic.

Hvala za kompliment. Vem, na kaj namigujete. V taki situaciji se na spretnost in eleganco ne gre zanašati.

Progo v olimpijskem parku Whistler že poznate po lanski tekmi svetovnega pokala.

Ne vem, ali bo enaka, kot je bila na generalki. Sem slišala govorice, da jo bodo spremenili. Zadnji ovinek pred ciljem in nekaj na obratu. So pa proge prave avtoceste, kot se za olimpijske igre spodobi. Če bo proga za šprint dvojic taka, kot so sprva napovedovali, bo trasa valovita, z veliko sprememb ritma in tehnike. To je nalašč zame. Najdaljši klanec pa je takoj po štartu.

Znani ste po tem, da vaše krvne vrednosti pri parametrih hemoglobina niso visoke. Celo podpovprečne za tekačice. Kakšna je krvna slika sedaj?

Nekaj srednjega. Z bivanjem v višinskih sobah v Planici se ta slika le malce izboljša. Prav zaradi krvnih vrednosti sem verjetno proti konkurenci v podrejenem položaju na razdaljah. Prednosti moram izkoristiti drugje. Z dobrim štartom, močjo,...

Pričakujete kaj težav s časovno aklimatizacijo?

Običajno teh težav nimam. Kakšnih par dni.

Po zmagi v Ribinsku so vam v domači Besnici pripravili lep sprejem. Po oceni prisotnih, ki so bili tudi na sprejemu Roberta Kranjca v Kranju, je bilo pri vas več ljudi.

To je lepo slišati in lepo doživeti. Seveda pa take primerjave težko komentiram.

Koliko časa traja slava? Nekateri pravijo do prve naslednje tekme, drugi da tri dni.

Zame velja, da še kakšen dan manj kot tri dni. Hitro je bilo vse mimo. Je pa to tako lepo doživeti. Zame je to najlepša motivacija za trening. Da bi se še kdaj ponovilo.

To bodo za vas druge olimpijske igre. Kako se spominjate Torina?

Zame so bile to čudne igre. Od iger sem v najlepši luči doživela otvoritev. To je bilo res nekaj posebnega. Tekačice pa smo spale izven olimpijske vasi, v apartmaju na prizorišču v Pragelatu. Najbolj se spominjam blata izven smučin. Nič lepo in olimpijsko. Grem pa zato v Vancouver bolj sproščeno. Presenetiti sebe v lepem.