Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Motaki med drugim poudaril, da je Iran v pogajanjih s predstavniki mednarodne skupnosti uspel doseči trdne temelje za pošiljanje urana na bogatenje v tujino. Slednje so Iranu že pred časom kot eno izmed možnih rešitev predlagali ZN. Predlog je med drugim predvideval, da bi Iran nizko obogateni uran, ki ga potrebuje za raziskovalni reaktor blizu Teherana, izvažal na dodatno bogatenje v tujino, predvsem v Francijo in Rusijo.

Po mnenju Motakija bi bil sporazum, ki bi to omogočal, lahko dosežen že v bližnji prihodnosti, poleg tega pa bi bil sprejemljiv za vse strani. Vodja iranske diplomacije je sicer ob tem poudaril, da je islamska republika s svojo pripravljenostjo za sodelovanje pokazala, da je kredibilen sogovornik v pogajanjih.

Medtem so številni tuji voditelji izrazili dvome v Motakijeve izjave in poudarili, da jih iranski predstavniki niso prepričali v miroljubno naravnanost iranskega jedrskega vprašanja. Prav to že od samega začetka ostaja jedro spora med Iranom in mednarodno skupnostjo. Iran namreč vztraja, da je celoten jedrski program usmerjen le v energetsko dejavnost, medtem ko mednarodna skupnost sumi, da želi islamska republika izdelati jedrsko orožje.

Ameriški obrambni minister Robert Gates je tako med obiskom v Turčiji izrazil dvom v današnje Motakijeve izjave in poudaril, da nima občutka, da bi dogovor z Iranom lahko pričakovali že v kratkem.

Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton pa je v Münchnu poudarila, da si mora Iran zaupanje mednarodne skupnosti pridobiti z uradnim odgovorom na predlog Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). "Predlog IAEA je še vedno na mizi, Iran pa si mora za uspešno reševanje jedrskega vprašanja nujno pridobiti zaupanje," je dejala Ashtonova.

Motaki se je ob robu konference sestal tudi z novim generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukijem Amanom. Iranski zunanji minister je pogovor označil kot zelo dobrega. Amano pa je povedal, da mu Motaki ni predstavil nobenega novega predloga in da sta izmenjala mnenja. Na vprašanje, ali se obeta preboj v pogajanjih, pa je dejal, da se dialog nadaljuje in da bi se moral pospešiti, poroča AFP.

Sicer pa so se udeleženci konference že v petek dotaknili tudi situacije v Afganistanu, pri čemer se je prav Motaki obregnil ob posredovanje zahodnih držav v državi pod Hindukušem. Dejal je namreč, da so prav zahodne države krive, da ekstremizem v Afganistanu dobesedno cveti. Ob tem je opozoril na nevarnost, da bi se nasilje in ekstremizem razširila tudi v Indijo, osrednjo Azijo in v arabske države. Motaki je ob tem politiko, ki jo Zahod v Afganistanu uporablja za boj proti ekstremizmu in preprodaji drog, označil za popolnoma zgrešeno.

V ospredju današnjih razprav konference, ki se je udeležujeta tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in obrambna ministrica Ljubica Jelušič, naj bi bil tudi prav položaj v Afganistanu. Konference se bo namreč udeležil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, v tem smislu pa naj bi bila konferenca v Münchnu nekakšno nadaljevanje razprav iz Londona pred dobrim tednom dni.

Konference se udeležuje še vrsta visokih gostov, od ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, do vodje nemške diplomacije Guida Westervella in nemškega obrambnega ministra Karla-Theodorja zu Guttenberga, pa tudi prvič predstavnik Kitajske, zunanji minister Yang Jiech ter generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon.