Türka so na krajšem obisku ECB spremljali slovenski veleposlanik v Nemčiji Mitja Drobnič, šefinja kabineta v uradu predsednika Mojca Seliškar Toš in predsednikov svetovalec za diplomatska vprašanja Dušan Snoj.

S Trichetom in Binijem Smaghijem so se pogovarjali o zadevah skupnega interesa, glavna tema pogovorov pa so bile gospodarske razmere v območju evra in vprašanje reforme regulacije finančnega sistema, kjer ECB v okviru Odbora za finančno stabilnost na ravni 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) igra zelo pomembno vlogo, so sporočili iz predsednikovega urada.

Türk se je pri vodstvu ECB seznanil z ekonomskimi gibanji v evrskem območju in gospodarskimi pričakovanji za leto 2010, Trichet in Bini Smaghi pa sta mu predstavila tudi prizadevanja ECB za finančno stabilnost v času uveljavljanja izhodnih strategij.

ECB je namreč v času svetovne finančne in gospodarske krize s številnimi ukrepi monetarne politike skrbela za ohranjanja likvidnosti in stabilnosti finančnega sistema evrskega območja.

Med oktobrom 2008 in majem lani je tako ključno obrestno mero za območje evra znižala za 3,25 odstotne točke na odstotek, kjer vztraja vse od tedaj. Gre za rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.

Svet ECB se je maja lani odločil tudi, da bo ECB odkupovala krite obveznice, in sicer v obsegu 60 milijard evrov. Nestandardni ukrep, ki je bil namenjen sprostitvi krča na finančnih trgih in povečanju količine denarja v obtoku, se bo predvidoma iztekel junija prihodnje leto.

Poleg tega je ECB bančnemu sektorju vse od začetka svetovne finančne krize zagotavljala injekcije dodatne likvidnosti v višini več sto milijard evrov.

ECB je pred izbruhom krize bančnemu sistemu likvidnost zagotavljala v okviru operacij refinanciranja s tedensko in trimesečno zapadlostjo, pri tem pa se je pribitek na ključno obrestno mero določal na podlagi povpraševanja bank po sredstvih. V času krize je ECB uvedla mesečne, šestmesečne in 12-mesečne operacije, poleg tega pa je obrestno mero fiksirala na ravni ključne, bankam pa je zagotavljala tudi neomejen obseg sredstev.

ECB je sicer že decembra lani napovedala postopen umik nekaterih protikriznih ukrepov za povečanje likvidnosti, v zadnjem času pa je prenehala tudi z nekaterimi dogovori o izmenjavah valut z drugimi ključnimi centralnimi bankami.

ECB na ta način začenja zelo postopno izvajati svojo izhodno strategijo iz protikriznih ukrepov, ves čas pa države članice evrskega območja opozarja, naj v najkrajšem možnem času oblikujejo lastne izhodne strategije za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev in zagotovitev vzdržne gospodarske rasti.