Ta sprememba bo zadevala uporabnike, ki programe sprejemajo prek zunanje ali sobne antene in nimajo televizorja, ki bi podpiral vse standarde, potrebne za nemoteno sprejemanje programov tudi po uvedbi DVB-T. Ti bodo morali ali kupiti ustrezen nov televizor ali pa poseben pretvornik. Uporabnike s kabelsko, IP- ali satelitsko televizijo pa prehod na DVB-T ne zadeva, je pojasnil Boštjan Okron iz ZPS.
Kot pravijo v zvezi potrošnikov, je bila odločitev o tem prehodu sprejeta in objavljena že pred leti, a ji takrat ni nihče posvečal ustrezne pozornosti. Z bližanjem datuma ukinitve analogne prizemne televizije ter ob upoštevanju dejstva, da bodo letošnje zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu še dodatno spodbudili prodajo televizorjev, pa se zanimanje za DVB-T med potrošniki povečuje.
Vendar pa žal med potrošniki glede nakupa nove opreme vlada zmeda, ugotavljajo v ZPS. Temu med drugim botruje dejstvo, da se je država oziroma ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo razmeroma pozno lotilo aktivnosti za osveščanje. Tako npr. posebno nalepko Digi, ki jo prejmejo preverjeno ustrezni pretvorniki in televizorji, nosijo le določene in ne vse naprave, ki dejansko ustrezajo zahtevam. Temu je tako zaradi neobveznosti testiranja opreme.
Svoj delež k zmedi prispeva tudi to, da se je Slovenija pri digitalni televiziji odločila za naprednejši video standard MPEG-4, medtem ko večina drugih evropskih držav, ki je digitalno prizemno televizijo že uvedla, uporablja starejši MPEG-2. Če potrošnik nov televizor kupi v tujini, mora zato pri prodajalcu posebej preveriti, če podpira potrebne standarde.
Ob vsem tem obstaja tveganje, da bi kakšen domači trgovec poskušal namerno ali zaradi nepoznavanja specifikacij potrošniku prodati televizor, ki ga ima na zalogi, a ne podpira vseh potrebnih standardov (video, zvok, slovenski znaki v teletekstu ...).
Obenem v ZPS poudarjajo, da lahko namestitev pretvornika DVB-T opravi vsak posameznik s povprečnim tehničnim znanjem in naj bo zato pomoč zunanjega ponudnika le izhod v sili. Pri slednjem se namreč pojavi tveganje, da po nepotrebnem zaračuna dodatne storitve ali material ali celo zamenja anteno, čeprav načeloma slednje ni potrebno.
Zaradi vsega tega so se v zvezi potrošnikov odločili za informiranje z namenom, da se ne bi potrošniki ob prehodu na DVB-T znašli v položaju, ko televizijskega signala zaradi neustrezne opreme ne bi mogli sprejemati ali bi ga z motnjami. Tako svetujejo, naj naprej preverijo, na kakšen način sprejemajo televizijske programe. Če ga prek navadne antene, potem naj premislijo, ali potrebujejo nov televizor ali pa jim bo zadoščal le pretvornik.
Pri nakupu morajo biti pozorni, da naprava podpira video standard MPEG-4 in kodek prenosa zvoka v stisnjeni obliki AAC oziroma da od prodajalca zahtevajo, da je televizor skladen s strani agencije za pošto in elektronske komunikacije predpisanimi tehničnimi specifikacijami.
Ker so televizorji običajno v uporabi več let, ZPS kupcem novih televizijskih sprejemnikov priporoča, da kupijo takšne, ki podpirajo tudi visoko ločljivost (Full HD) in prostorski zvok (Dolby Digital). Tako jim bo omogočal prikaz najboljše slike in zvoka vsaj naslednjih pet do deset let.
ZPS bo sicer na svoji spletni strani ter v reviji VIP objavljala teste televizorjev in pri tem navedla, kateri ustrezajo standardom digitalne prizemne televizije v Sloveniji. Okrepljeno bo pregledovala trgovine in ponudbo na internetu, upa tudi, da bo v sodelovanju z državo lahko izdelala in distribuirala posebno brošuro za gospodinjstva.
Pri tem predsednica ZPS Breda Kutin poudarja, da če se zgodi, da bi kak potrošnik ob izklopu analognega oddajanja ostal brez kakovostnega sprejema digitalne slike in zvoka, se bo ta lahko skliceval na stvarno napako. Natančno je namreč določeno, katerim zahtevam mora ustrezati nova naprava za sprejem televizijskega signala, zakon o varstvu potrošnikov pa prodajalcu nalaga, da jasno in na razumljiv način označi na izdelku, ali ustreza minimalnemu naboru zahtev za DVB-T.
"Pri stvarni napaki gre za to, da izdelek nima lastnosti, za katere pričakujemo, da bi jih moral imeti za normalno uporabo," je pojasnila Kutinova in dodala, da bi v teh primerih kupec moral imeti pravico do vračila denarja ali zamenjave oziroma ustrezne nadgradnje naprave.
Še zlasti pa hitenja z nakupom ne priporočajo finančno šibkejšim slojem prebivalstva. Cene pretvornikov so namreč trenutno še na sorazmerno visoki ravni (najcenejši stane okrog 80 evrov), pričakuje pa se, da bodo v naslednjih mesecih padle. Poleg tega obstaja možnost, da bi država socialno ogroženim skupinam subvencionirala nakup opreme.
