Nastop republikanca v administraciji predsednika ZDA Baracka Obame Gatesa in admirala v slavnostni uniformi Mullena je pri večini demokratov naletel na podporo in razumevanje, povsem drugače pa je bilo pri republikancih, ki so prepričani, da bo zaradi odprave diskriminacije ameriška vojska bolj ali manj propadla. Obama odpravo prepovedi podpira, vendar doslej zanjo še ni naredil ničesar.

Politiko "ne sprašuj in ne govori" je leta 1993 uzakonil kongres, potem ko demokratskemu predsedniku Billu Clintonu ni uspelo odpraviti prepoved služenja homoseksualcev v oboroženih silah. Ko je Clinton trčil ob vojaški in kongresni zid, je privolil v kompromis, ki homoseksualce pusti pri miru, če jim ne more nihče dokazati njihove spolne usmerjenosti ali tega sami ne priznajo.

Mullen je dejal, da gre za integriteto vojakov in ameriške vojske, saj je sedaj stanje tako, da sili vojake in vojakinje v to, da lažejo o sebi. Lažejo pa zato, da lahko branijo sodržavljane s služenjem v oboroženih silah. Mullen in Gates sta kongres zaprosila, naj počaka do konca posebne študije o tem, kako bodo zadevo izvedli. Izdelavo študije bosta vodila general kopenske vojske Carter Ham in Gatesov glavni pravni svetovalec Jeh Johnson.

Gates je tudi dejal, da bo medtem poskrbel za to, da se politika ne bo izvajala tako strogo kot doslej. Kako mu bo to uspelo, ni pojasnil. Predsednik odbora za oborožene sile Carl Levin iz Michigana je povedal, da bo predlagal zakon, po katerem bi izvajanje politike "ne sprašuj in ne govori" začasno prekinili, kar pomeni, da do odprave politike ne bi več odpuščali vojakov zaradi homoseksualnosti.

Vodja senatnih demokratov Harry Reid iz Nevade je sicer dejal, da ne vidi razloga za čakanje, čeprav ga je Gates opozoril, da se splača počakati, dokler se ne preštudirajo učinki odprave politike. Kongres bo najverjetneje počakal, ker demokrati že sedaj trepetajo pred kongresnimi volitvami, ki bodo novembra in se bojijo, da bodo republikanci to vprašanje ponovno izkoristili proti njim, kot so leta 2004 vprašanje homoseksualnih porok.

Ameriška javnost še vedno ni naklonjena homoseksualcem. Leta 1994 so ankete kazale, da odkrito služenje homoseksualcev v vojski podpira le 52 odstotkov Američanov, v 17 letih pa se je delež v prid odprave diskriminacije izboljšal v povprečju le za 9 odstotkov. Le pet ameriških zveznih držav dovoli poroke med homoseksualci, od tega večina zaradi odločitve sodišča ne pa volivcev. Le devet zveznih držav od 50 pa homoseksualcem omogoča civilne zveze.

Zaradi tega so republikanci prepričani, da lahko to vprašanje s pridom izkoristijo na volitvah. Demokrati pa niso enotni. Če bi odprava prepovedi uspela, bi bil to podoben pretres kot leta 1948, ko je demokrat Harry Truman ukazal odpravo prepovedi služenja temnopoltih v istih enotah skupaj z belci. Ameriška vojska ni razpadla, vendar pa je Trumanova odločitev začela zanesljivo preobrazbo demokratov ameriškega juga v republikance.

Kongres bo o tem vprašanju razpravljal naprej, saj kmalu pridejo proračun za leto 2011 zagovarjat poveljniki rodov ameriških oboroženih sil, med katerimi je poveljnik marincev general James Conway prepričan, da bo odkrito služenje homoseksualcev razbilo enotnost marincev. Mullen je sicer dejal, da že od leta 1968 služi s homoseksualci, pa se mu ni nič zgodilo in je prepričan, da večina pripadnikov oboroženih sil podpira odpravo prepovedi.

Med najbolj odločnimi nasprotniki odprave prepovedi je republikanski senator iz Arizone John McCain, ki je izrazil ogorčenje, da študija ne bo iskala odgovora na vprašanje ali odpravo prepovedi služenja odpraviti, ampak odgovor na vprašanje, kako jo odpraviti. Za vrh ameriških oboroženih sil je torej to le vprašanje časa. McCain je dejal, da politika "ne sprašuj in ne govori" ni bila idealna, vendar pa naj bi bila učinkovita. Gatesa je tudi obtožil, da se s študijo vtika v delo kongresa.