Spletna stran WikiLeaks si je sloves ustvarila z objavljanjem informacij, ki jih tradicionalni mediji niso mogli. Sicer pravijo, da so neprofitna organizacija in se za denar zanašajo na donacije. Na strani imajo zapisano, da jih financirajo "kampanje za človekove pravice, preiskovalni novinarji ter splošna javnost“. WikiLeaks ne sprejema denarja vlad ali pa podjetij.
WikiLeaks je od začetka svojega delovanja objavil več (zaupnih) podatkov, oktobra lani je na primer objavil imena in naslove vseh, ki naj bi pripadali Britanski nacionalni stranki (BNP). Prav tako so na spletni strani objavili spletno pošto ameriške političarke Sarah Palin, ko so pred tem vdrli v njen račun.
Sedaj trdijo, da imajo podatke o koruptivnih bankah, ZN in iraški vojni, a jih ne morejo objaviti, ker nimajo denarja. Čeprav so za svoje delovanje prejeli tudi nekaj nagrad, pa so vmes stopili na številne žulje, s katerimi so si prislužili več kot sto tožb. "WikiLeaks si je ustvaril dobro ime in v medije spravil par odličnih zgodb,“ je razložil Julian Petley, predsednik Kampanje za svobodo novinarstva. "Eden od razlogov, zakaj je WikiLeks tako uporaben, je ta, da lahko objavlja originalne dokumente.“
Raziskovalni novinar Paul Lashmar je dejal, da ga je učinkovitost WikiLeaksa pri objavljanju zatrtih informacij preplašila, a meni, da se težave pri financiranju ne bodo hitro razrešile. "Uporabnikov spletnih strani ne zanima, kako ljudje, ki jih postavljajo, pridejo do denarja. Težava pri takšnih straneh je, da z oglaševanjem le stežka pride do zelo potrebnega denarja. Na določeni točki bodo ljudje, ki se zavzemajo za svobodo govora, ugotovili, da mora biti tudi za financirana, drugače pač ni svobodna.“
