To naj bi bilo zaenkrat sicer le priporočilo za organizacijo ambulantnega dneva, po katerem pa bi Slovenija potrebovala precej več družinskih zdravnikov. Svetovalec ministra za zdravje Martin Toth in generalni direktor ZZZS Samo Fakin opozarjata, da takšni standardi niso realni, njihovo upoštevanje pa bi lahko ogrozilo pravice in dostopnost v zdravstvu.

Kaj je normalno delo?

Pri operativnih strokah predlagani normativi znotraj 40-urnega delavnika predvidevajo od 6,5 do 13 ur dela v operacijski dvorani, do 14 ur ambulantnega dela, ambulantnih in drugih posegov, funkcionalne diagnostike in konziliarne službe, od 4 do 8 ur dela na oddelku, vključno z administracijo, ter 10 ur v sklopu vzdrževanja in izboljšanja kakovosti.

»Gre za to, kaj je normalno, da zdravnik naredi v 40 urah oziroma v tednu dni. Paciente bi lahko naročali glede na te časovne normative, iz česar bi se razjasnile tudi čakalne dobe. Najverjetneje bomo ugotovili tudi pomanjkanje zdravnikov, nato pa bo treba ugotoviti, kako naprej,« ugotavlja podpredsednik zdravniškega sindikata Fides ter eden od pripravljalcev predlaganih normativov za sekundarni in terciarni nivo zdravstva Damjan Polh.

Po njegovem bi upoštevanje normativov mogoče res podaljšalo čakalne dobe, a je kljub temu prav, da se ve, »kaj je za zdravnika normalno«: »Mi vemo, da trenutno delamo v nenormalnih pogojih. Z normativi se bo lahko delo zdravnikov umirilo, kar bo prineslo tudi večjo kakovost in več pozornosti do pacienta.« Pa ima Slovenija dovolj sredstev za takšne spremembe? Polh ugotavlja, da brez krčenja košarice pravic iz zdravstvenega zavarovanja najverjetneje ne bo šlo, saj »ta država ni sposobna financirati vsega, kar lahko zdravstvo ponudi«.

Kot je še pojasnil, so pri pripravi normativov o tem povprašali zdravnike, med drugim pa so upoštevali tudi izkušnje Velike Britanije in slovenske razmere. Sedaj čakajo, da se bodo o teh normativih še širše izrekli zdravniki, je povedal Polh, k razpravi pa bi radi pritegnili tudi ministrstvo za zdravje.

»Le dve težki operaciji na teden«

Predlagane delovne normative za zdravnike na primarnem nivoju je pripravil odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, po tem predlogu pa bi bilo najvišje število pacientov na izbranega zdravnika okoli 1500. Toliko sicer znaša predlagani glavarinski količnik, ki pa je delno odvisen tudi od starosti, ne le od števila pacientov.

»Kako imajo normative urejene v kakšni drugi državi, je le ena plat medalje. Druga plat je vprašanje, ali lahko Slovenija zagotavlja enako visok standard kot Velika Britanija ali kakšna druga država, ki ima bistveno višji BDP. Poleg tega je zdravnikov, kolikor jih je, paciente pa je treba mednje razporediti. Ko bomo imeli za to kadrovske in ekonomske možnosti, bomo lahko razpravljali tudi o nižjem glavarinskem količniku na primarni ravni,« ugotavlja svetovalec ministra za zdravje Martin Toth, ki je tudi sam je sodeloval pri pripravi normativov, pri kateri na koncu ni prišlo do konsenza.

Kot je opozoril, bi pri predlaganem glavarinskem količniku 1500 tisti zdravniki, ki imajo med svojimi pacienti veliko otrok ali starostnikov, imeli le okoli 1300 pacientov. Sedaj na enega družinskega zdravnika pride okoli 1750 pacientov, predlagana sprememba pa bi po Tothovih besedah v sedanji situaciji bistveno zmanjšala dostopnost v zdravstvu. Še bolj problematični pa so po njegovem predlagani normativi za sekundarno raven: »Povzeli so angleško ureditev, po kateri naj bi kirurg opravil le dve težki operaciji ali štiri lahke operacije na teden. To je približno polovica sedanjega dela, poleg tega pa bi bilo to nevarno za bolnike. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je kirurg, ki nima vsaj 200 do 250 posegov letno, nevaren, saj mu manjka rutine in izkušenj«.

Pripravo standardov in normativov dela zdravnikov sicer predvideva predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Te normative naj bi pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pojasnil Toth, pri pripravi pa bo sodelovalo tudi ministrstvo za zdravje.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je poudaril, da so standardi in normativi zdravniškega dela opredeljeni že znotraj vsakoletnih pogodb ZZZS z izvajalci. Po njegovem dodatno postavljanje normativov niti ni potrebno: »Ko postaviš standarde in normative, vsi delajo le po njih in ni motivacije, da bi delali več in boljše«.

Standardi, ki jih je sedaj predstavila Zdravniška zbornica Slovenije, so po njegovem le izhodišče za povečevanje cen zdravstvenih storitev, glede na njih pa pa bi v primarni dejavnosti potrebovali vsaj za 30 odstotkov več kadra.

»Na ZZZS ocenjujemo, da za to ni finančnih zmožnosti, poleg tega pa za to ni potrebe, saj sedaj vsi pacienti pridejo do oskrbe. Pri tem gre za klasičen pogajalski konflikt: zdravniki skušajo čim manj delati za čim višjo ceno, zavod pa skuša za čim nižjo ceno kupiti čim več storitev. Absolutno pa odklanjam možnost, da bi na račun povečevanja plač zmanjšali zdravstveno košarico,« je sklenil Fakin.