Matej Košir z inštituta za raziskave in razvoj Utrip nam je včeraj pojasnil, da iznajdljivi trgovci in pridelovalci teh tako imenovanih novih "trendovskih" drog vedno znova iščejo nove zakonite snovi ali kombinacije snovi, ki se jih da dobiti povsem legalno in se uporabljajo v različne namene (med drugim tudi za kmetijstvo in poljedelstvo), hkrati pa jih je mogoče zlorabljati tudi za omamljanje. Iščejo tudi eksotične rastline in rastline z domačih vrtov in gozdov, ki učinkujejo na človekovo zavest, ter jih tržijo kot legalne in nenevarne nadomestke prepovedanih mamil s podobnimi učinki.
V spletnih trgovinah več kot 200 psihoaktivnih izdelkov
Košir poudarja, da se ta nova mamila jemlje preveč zlahka in da bi morali biti do pojava novih opojnih snovi bolj strogi. "Čim prej je treba zagotoviti, da ne bodo prosto dosegljive," pravi Košir in dodaja, da uživanje vseh takšnih snovi, ki vplivajo na človekovo zavest, lahko pripelje tudi do resnih zdravstvenih zapletov in odvisnosti.
V zadnjih letih se je po podatkih inštituta Utrip na trgu pojavilo že več opojnih snovi, ki so po svojem delovanju podobne nekaterim že dalj časa prepovedanim drogam. Benzilpiperazin (BZP), mCPP, DOC, DOI, bromo dragonfly, ketamin, ibogain in khat so samo nekatera izmed številnih novih mamil. Med njimi so tako snovi s halucinogenimi učinki kot nadomestki tabletk ekstazi in amfetaminov. Nekatera nova mamila so sicer že prepovedana ali vsaj v takšnem postopku, vendar se hkrati pojavljajo tudi nova. Spletne trgovine samo v Evropi ponujajo več kot dvesto različnih psihoaktivnih izdelkov, ki učinkujejo podobno kot prepovedana mamila.
Halucinogena kadulja
Tako je, kot smo poročali že včeraj, tudi pri nas povsem enostavno kupiti Salvio divinorum (opojno kaduljo), ki jo znanstveniki primerjajo z LSD. Liste te mehiške rastline uporabniki žvečijo, kadijo ali jo zaužijejo v obliki raztopine. Po podatkih inštituta Utrip njeni uporabniki poročajo o različnih doživetjih smeha, boljšega razpoloženja, pomirjenosti in spremenjenega stanja zavesti (halucinacije). Toda uživanje te rastline ali njenih pripravkov lahko povzroča tudi kup neželenih učinkov, kot so disforzija oziroma neželeno razpoloženje, delirij, zmedenost, močno potenje, mrzlica in nenadzorovano izločanje seča.
Ponekod v Evropi naj bi opojno kaduljo oziroma njeno glavno sestavino salvorin-A zato že uvrstili na sezname prepovedanih drog. Pri nas ostaja legalna. "V Sloveniji kadulje ali salvorina-A ni na nobenem seznamu prepovedanih substanc, zato je za zdaj še lahko v prosti prodaji oziroma si jo uporabniki pogosto priskrbijo prek tujih in domačih spletnih strani. Nekateri jo vzgajajo kar sami, saj so navodila za gojenje prosto dostopna vsem," svari Košir in dodaja, da jo zlorabljajo predvsem mladostniki, ki do kadulje pridejo prek spleta.
Po besedah dr. Dee Baričevič z ljubljanske biotehniške fakultete pa kadulja kljub temu, da je ni na seznamu prepovedanih drog, v povsem prosti prodaji nima kaj iskati: "Morala bi biti registrirana kot zdravilo. Na voljo bi smela biti le v lekarnah, in sicer na zdravniški recept," pravi Baričevičeva. Kadulja se namreč ponekod pojavlja v analgetikih oziroma protibolečinskih tabletah na recept, vendar pri nas zdravil z izvlečki kadulje ni. To nam je potrdila tudi Silva Pečar - Čad z inštituta za varovanje zdravja. Dodala je, da lahko Salvia divinorum pri uporabnikih izzove tudi psihične motnje - psihoze.
