Po oceni življenjskih stroškov tako vsi študentje skupaj potrebujejo vsaj 771,543.000 evrov, medtem ko jim vlada nameni "le" 293,044.000 evrov ali 213,5 evra vsakemu slovenskemu študentu. Razliko, 478,410.000 evrov letno, študentarija zasluži sama z delom preko študentskega servisa. Prav zato se študentsko delo ne sme ukiniti, temveč ga je treba "obdržati v trenutni obliki in zakonski opredelitvi, treba je le vzpostaviti enotno evidenco vpisa in povečati nadzor," še vedno ostajajo prepričani na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).
To so ključni poudarki, s katerimi so včeraj predstavniki ŠOS pristopili do predsednika vlade Boruta Pahorja. Kot je znano, so študentje za ta namen pripravili svoja izhodišča zakona o malem delu, ki se bistveno razlikujejo od izhodišč, ki so jih pred mesecem dni pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Svetlik: Blokada je prekinjena
Na sestanku, ki so se ga udeležili tako predstavniki ŠOS kot MDDSZ, so se oboji ponovno dogovorili za sodelovanje, čeprav je bilo v minulih dneh tako s strani enih kot drugih izrečenih precej grobih besed, sodelovanje pa prekinjeno, za kar so krivili drug drugega.
Tako je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik včeraj povedal, da so sedaj "po mesecu dni prebili blokado" in bodo nadaljevali dialog v okviru prve delovne skupine sveta vlade za študentska vprašanja. Zatrdil je, da bodo ob pripravi zakona o malem delu upoštevali tudi študentska stališča, poleg teh pa bodo preučili še študentske predloge pri pripravi zakonov o štipendiranju in o zaposlovanju. Izhodišča za zakon o malem delu bodo v javni razpravi do konca meseca. "Najprej bomo predelali naš dokument in celotno problematiko študentov v Sloveniji, potem pa bomo videli, kje se bomo našli," je po sestanku zadovoljno povedala Katja Šoba, predsednica ŠOS, ter dodala, da se bodo nato ponovno sestali s Pahorjem in začrtali smernice za naprej.
Študentsko delo kot socialni korektiv
Predstavniki ministrstva so decembra lani študentom predstavili izhodišča zakona o malem delu, ki so jih študentje takoj zavrnili, češ da so pripravljeni na napačnih temeljih ter bistveno slabšajo položaj študentov. Po predlogu ministrstva naj bi bilo študentsko delo, kot ga poznamo danes, v prihodnje močno omejeno, saj bi lahko vsak študent delal le 14 ur tedensko oziroma 672 ur na leto, dohodki pa naj ne bi presegli višine minimalne plače. To pa za študente ni sprejemljivo, saj naj bi po podatkih ŠOS kar 36 odstotkov študentov delalo prek študentskih servisov, da si sploh lahko pokrijejo zgoraj naštete stroške študija. Zaradi nezadostnih socialnih in razvojnih politik države namreč študentsko delo, pravijo v ŠOS, predstavlja pomemben socialni korektiv. Delovno aktivno in neaktivno prebivalstvo se na trgu dela ne smeta obravnavati enako, zato mora študentsko delo ostati tako, kot je, pravica do dela preko študentskega servisa pa mora biti vezana na status dijaka ali študenta, so nekatera glavna študentska izhodišča pri pripravi zakona o malem delu.
