Kot je pojasnil minister, mora Slovenija po Lizbonski strategiji leta 2012 za izvedbo raziskovalno-razvojnih projektov nameniti odstotek BDP. "Najtežja leta so pred nami. Če ne bomo zmanjšali državnega primanjkljaja, nas čakajo sankcije. Javno finančna slika je izredno zahtevna in od države se pričakuje, da do leta 2013 drastično zmanjša svoje izdatke in tukaj govorimo o milijardnih zneskih," je dejal Golobič.

Po njegovih besedah bo morala država z namenom varčevanja poseči na vsa področja, vendar minister pričakuje, da bo država imela posluh za prioritete, kot so podjetništvo in konkurenčnost ter vlaganje v znanje, ki je podlaga za doseganje blagostanja.

Golobič je prepričan, da je vlaganje v raziskave in razvoj v Sloveniji stagniralo zadnjih 20 let. Konec 80. let prejšnjega stoletja je Slovenija za izvedbo raziskovalno-razvojnih projektov namenjala 0,60 odstotka BDP, potem je sledilo obdobje stagnacije. Šele lani je po njegovih besedah prišlo do ponovnega preboja na tem področju.

"Lani je resorno ministrstvo porabilo ves evropski denar za raziskave in tehnološke projekte. Med 200 podjetij smo tako razdelili 22 milijonov evrov pomoči, 109 milijonov evrov pa je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo. Letos bomo morali zaradi varčevanja premisliti, ali so vsa sredstva dobro počrpana oz. ali jih je treba prerazporejati. Lani smo tudi uspeli v proračunski debati najti poseben namenski vir v višini 60 milijonov evrov za podporo raziskovalno-razvojnim aktivnostim, 50 milijonov evrov tega denarja je že odobrenega," pravi minister.

Direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak meni, da je učinke javnih razpisov resornega ministrstva težko oceniti, ker rezultati še niso vidni, pozdravlja pa namero ministrstva, da olajša dostop do razvojnih sredstev. Zavzema se tudi za čim večja vlaganja v gospodarstvo, glede vladnih protikriznih ukrepov pa je povedal, da se je z njimi dolgo čakalo in se boji, da država tudi v izhodni strategiji ni v zadostni meri upoštevala predlogov gospodarstva.

Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkovšek je pojasnil, da se v podjetjih srečujejo z izredno velikim problemom, saj razpisi zahtevajo veliko birokratskega dela in tudi ko podjetje pridobi sredstva za raziskave in razvoj, je procedura posredovanja podatkov zelo zahtevna. Po njegovih besedah se Štore Steel poteguje za sredstva resornega ministrstva, vendar so pri tem omejeni, saj je ministrstvo v svojih razpisih postavilo določene omejitve glede jeklarske industrije.

Mačkovšek si želi, da bi ministrstvo poenostavilo postopke pridobitev sredstev, saj bi na ta način zagotovili operativnost, ki lahko podjetja pošlje na trge kot zmagovalce ali poražence. Ocenjuje tudi, da vlada protikrizne ukrepe sprejema prepočasi, ti ukrepi so zbirokratizirani, vso težo tega bremena pa je država prepustila gospodarstvu, pri čemer sama ne kaže nobenega zanimanja, da bi zmanjšala lastne stroške.

Predsednik uprave družbe Kovintrade Iztok Seničar je zagotovil, da sledijo razpisom resornega ministrstva, vendar zato, ker so storitveno-trgovsko podjetje, niso preveč uspešni. "Verjetno s svojimi dejavnostmi premalo izpolnjujemo temeljne zahteve razpisov, zato bomo morali nekaj sami doreči v naših storitvah in znanju, od države pa pričakujemo, da poenostavi razpise in svoje zahteve naredi bolj pregledne in ekonomske učinkovite," pravi Seničar.